Resnična zgodba

Karin nam je zaupala, da žal z možem nimata finančnih sredstev, da bi si lahko privoščila lastno stanovanje, zato sta primorana živeti v najemniškem stanovanju. Ker imata hčerko, sta ga komaj dobila. Ko je klicala naokrog lastnike, so jo vedno na hitro odslovili, da družinam oni pač ne oddajajo stanovanja. Pojasnjevali so ji, da otrok lahko uniči parket, poriše stene, pogrize pohištvo … In bolj jim je razlagala, da je njihova deklica zelo pridna in da jo poskušata vzgojiti tako, da tega ne počne, bolj so bili najemodajalci neprijazni.

Ko sta končno naletela na nekoga, ki jih je bil pripravljen vzeti pod streho za vrtoglavo najemnino, so se pojavile težave. Sčasoma so se pojavile manjše in večje okvare v stanovanju, ki jih lastnik ni želel odpraviti. Vsa popravila, da bi dostojno živeli, sta morala Karin in njen mož poravnati sama. Da bi spet iskala stanovanje – za to bitko nima več energije … Vso ji jo je popil lastnik stanovanja, ki se nenapovedano tu pa tam oglasi pri njih z izgovorom, da mora preveriti, ali je vse v redu.

Kljub temu da družina ne živi v idealnih življenjskih okoliščinah, nimajo možnosti oziroma. priložnosti, da bi se preselili na vrat na nos nekam, kjer bi jim bilo lepše. Na tem naslovu želi tudi prijaviti stalno prebivališče, da bi imela potem več možnosti za vpis hčerke v vrtec in pozneje v šolo.

Sprašuje se, ali imajo kot najemniki sploh kakšne pravice ...

Pravice najemnika

Agent za posredovanje pri oddaji ali najemu stanovanja nam je pojasnil, da se v Sloveniji na žalost lastniki stanovanj res izogibajo kritičnim skupinam najemnikov, med njimi sodijo tako mlade družine kot študentje. Lastniki se namreč ne bojijo samo za videz svoje lastnine, temveč tudi zato, da družine ne bodo mogli postaviti na cesto, ko bi to sami hoteli.

Stanovanjski zakon določa, da mora najemnik stanovanja dopustiti vstop najemodajalcu, lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu, vstop v stanovanje, da preveri njegovo pravilno uporabo, največ dvakrat letno. Prav tako navaja, da mora najemnik najemodajalca obveščati o napakah v stanovanju, za odpravo katerih odgovarja lastnik. Po drugi strani pa mora najemnik poravnati stroške popravil, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne uporabe, poravnati najemnik. Če želi najemnik obnoviti kar koli v stanovanju, mora upoštevati 96., 97. in 98. člen Stanovanjskega zakona: ''Najemnik stanovanja ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav ter opravljati koristnih vlaganj oziroma izboljšav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja najemodajalca (lastnika) …'' Lastnik zahtev najemniku ne bi smel odreči, če so v skladu s tehničnim in sodobnim razvojem, če posegi ne ogrožajo interesov lastnika in sosedov, če ne gre za spremembe v zunanjem videzu skupne stavbe.

Željko Vogrin, načelnik Upravne enote Maribor, nam je pojasnil, da mora posameznik v skladu s 6. členom Zakona o prijavi prebivališča prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja pristojnemu organu. To mora storiti, ko se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja. Odjaviti se mora, ko se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Opozarja, da je treba stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo. ''Navedeno pomeni, da je treba tudi v najemniškem stanovanju prijaviti stalno prebivališče, če tam posameznik dejansko stalno prebiva.'' Nadaljuje, da navedeni zakon v 7. členu določa, da posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. ''Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta.''

Suzana in Mitja pa sta se morala soočiti s še bolj obupno situacijo, ki ju je pripeljala do roba ...

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na