Švedski raziskovalci so v študijo vključili 2000 mam, povprašali so jih o porodni bolečini.

Ko boste novopečeno mamo vprašali, kako je bilo, vam bo o porodu povedala tudi tisto, kar niste želeli slišati. Toda to boste slišali takrat in nikoli več. Imela bo še drugega, tretjega otroka, ker bo na bolečino pozabila.

To se zgodi zato, ker pozabijo na porodno bolečino, kajti možgani ta del spomina izločijo. Evolucijsko gledano, je smisel v tem, ker če ženske ne bi pozabile te bolečine, bi človeštvo izumrlo.

Če se osredotočimo na sam porod: ženske ne pozabijo samo poroda, ampak tudi intenzivnost bolečine. Po drugi strani pa drugi trdijo, da je raziskava preveč subjektivna, ker imajo ženske različen prag bolečine. Porod traja več ur in je težko izločiti, na kateri del se ženske najbolj osredotočijo. Tudi popadki so različni in je njihovo moč bolečine težko opisati.

Vseeno pa spomin na porodno bolečino ostane pri 60 odstotkih ženskah tudi po daljšem časovnem obdobju. Tretjina žensk je pozabila, koliko jih je bolelo, 18 odstotkov si jih je vse zapomnilo. Za njih je tudi eno leto kasneje bila to boleča izkušnja.

Po petih letih so strokovnjaki spet govorili s temi ženskami in mnoge so pozabile na bolečino, polovica pa jih je bolečino opisala kot manj intenzivno kot takrat dva meseca po porodu. Pri tistih, ki so opisale bolečino kot najhujšo stvar, spomin na to ni izginil.

Toda to ni najhujša stvar, ker nekatera raziskovanja navajajo, da ženske, ki so se odločile, da si zapomnijo porodno bolečino, to izkušnjo zadržijo v mislih kot opomnik na velike podvige. Tako se spodbujajo in opominjajo na to, da so uspele preživeti. In če jim je uspelo to, jim lahko kar koli.

Še vedno je presenetljivo dejstvo, da lahko spomin na bolečino ostane tako dolgo, glede na to, da so psihološka raziskovanja dokazala, da se ob vsakem spominjanju nekega dogodka nezavedno scenarij malce spremeni.