Porod je izjemno naporna psihofizična izkušnja, ki žensko močno izčrpa. A v navalu adrenalina, ki preplavi njeno telo, ženska približno dan ali dva po porodu še ne občuti tolikšne utrujenosti. Ta se izraziteje pojavi kasneje, zlasti ob prihodu domov, ko se telo začne počasi umirjati. Velik krivec za to je tudi drastičen padec hormonov, ki se zgodi v treh do desetih dneh po porodu. 

Če zraven dodamo še skrb za za otroka, nove zahteve, vloge in odgovornosti se vse skupaj v tem obdobju spremeni v pravi vrtiljak čustev. Nič nenavadnega ni, če mlada mamica v tem obdobju izkuša prave poplave solz in se ob tem sprašuje, kaj je z njo narobe. Pa saj imam vendar vse, kar sem tako dolgo čakala. Nenadoma me preplavijo solze, čeprav vem, da nimam razloga zanje. Sem nehvaležna?

Če torej strnemo, se v prvih dneh po porodu odvija v telesu prava zmeda: padec hormonov, utrujenost in nenadna odgovornost, ki prinese nove, dotlej neznane skrbi. Skupek vsega naštetega lahko pripelje do nihanja razpoloženja, ki ga imenujemo poporodna otožnost ali baby blues, ki jo doživlja približno 50-70 % žensk po porodu. Običajno se pojavi v nekaj dneh po rojstvu in tudi sama izzveni.

Kaj je značilno za poporodno otožnost?

- Nerazložljiva napetost, nemir, žalost, nihanje razpoloženja, jok brez pravega vzroka.

- Zelo čustveno odzivanje na dogodke, besede in ljudi, ki so najbližje.

- Zaskrbljenost in pomisleki v smislu: Bom zmogla biti mama? Je normalno, kar čutim? Zakaj se ne veselim?

- Nestrpnost, razdražljivost, rahla tesnoba.

- Utrujenost, nespečnost, težave s koncentracijo.

Kaj ženska potrebuje v tem obdobju?

Predvsem veliko mero čustvene podpore najbližjih ter pomoči pri negi otroka in hišnih opravilih. Pri tem ima zagotovo veliko vlogo partner, ki ji lahko močno stoji ob strani tako čustveno kot tudi pri vsem ostalem. Prav je, da v tem obdobju prevzame nekoliko več odgovornosti za tekoče obveznosti in tako poskrbi za počasno uvajanje v družinsko življenje. 

Veliko pa pripomorejo tudi starši, zlasti njena mama, ki je v tem obdobju novopečeni družini v veliko pomoč. Pomembno pa je, da si ženska v tem zelo ranljivem obdobju dovoli sprejeti ponujeno pomoč in ne poskuša igrati vloge supermame, ki zmore vse. Rojstvo otroka in prehod v novo obdobje življenja zahteva svoj čas, zato je prav, da začnemo postopoma in ne dopustimo, da nam stvari uidejo iz rok. Kako?

- Pomemben je pogovor z nekom, ki mu ženska zaupa: Pod pritiski, ki si jih večinoma naredijo same, želijo nekatere ohraniti podobo super mame, ne glede na vse. Prav zato skrivajo svoje pravo počutje in ne želijo pokazati, da je z njimi nekaj narobe, da se slabo počutijo, da ne zmorejo. Napaka! V tem čustveno in fizično nadvse občutljivem in napornem obdobju vsaka ženska potrebuje podporo najbližjih. Za nasvet se lahko obrne tudi na patronažno sestro, ginekologa ali drugo strokovno osebje.

- Ohranjanje uravnotežene prehrane: Nemalokrat se zgodi, da ženska v tem času malce pozabi nase, se prehranjuje nezdravo ali izpušča obroke. V svoje in otrokovo dobro mora imeti redno, kakovostno in raznovrstno prehrano, pri čemer ji lahko pomagata partner in njena mama/tašča.

- Gibanje na svežem zraku: Ni boljšega za dvig hormonov sreče in s tem dobrega počutja kot redni sprehodi in gibanje na svežem zraku, zlasti v naravi. Ko da patronažna sestra oz. ginekolog zeleno luč, je čas za uvajanje sprehodov.

- Vodenje dnevnika počutja in občutkov: Morda se na prvi pogled sliši nenavadno, a z vodenjem dnevnika občutkov lahko ženska dobi jasnejšo sliko, kdaj se pojavljajo, koliko časa trajajo, kako intenzivno je doživljanje ... To pa je lahko v pomoč tudi strokovnemu osebju, če pride do večjih motenj razpoloženja, ki bi zahtevale resnejšo obravnavo.

- Iskanje pomoči, ko je to potrebno: Kot že zgoraj omenjeno, je v začetnih fazah zelo pomembno, da ima ženska potrebno podporo partnerja, staršev in/ali tašče, ki so lahko v pomoč pri varstvu sorojencev, kuhanju, nabavi živil, hišnih opravilih itd. Pri tem so občutki krivde seveda odveč.

Velja nenapisano pravilo, da so prvi trije meseci po rojstvu najtežji, saj gre za prehod v obdobje, ki zahteva prestrukturiranje odnosov, rutine, navad in življenjskega sloga. To je čas novih odgovornosti. Pomembno je, da nimamo prevelikih predvsem pa nerealnih pričakovanj. Obdobje je lepo, a tudi zelo naporno, navajanje na materinsko vlogo pa se ne zgodi čez noč. V primeru, da težji občutki vztrajajo dlje časa ali postajajo intenzivnejši, je potrebno poiskati pomoč. Res je, da poporodna otožnost zajame večino žensk in izzveni sama, se pa še vedno pojavljajo primeri, ko se otožnost preoblikuje v katero od težjih poporodnih motenj razpoloženja.

Viri: I can't stop crying after birth my baby, nct.org / First year of life: baby blues, American pregnancy