Pred mesecem dni sem po desetih letih prenehala jemati kontracepcijske tabletke. S strahom, priznam. Ne le zato, ker se utegne zaradi tega moje življenje obrniti na glavo v primeru, da zanosim, temveč tudi zaradi hormonskih sprememb v in na telesu, ki lahko sledijo. Prva menstruacija je bila znosna; krvavitev je bila sicer za odtenek intenzivnejša kot prej (ko je praktično ni bilo), a še v mejah normale in znosna. No, že drugi mesec pa se je vse spremenilo. In ko napišem vse, res mislim VSE!

Nežnemu 'uvodu' je sledilo udarno nadaljevanje. Drugi menstrualni cikel je bil namreč kot vesoljni potop. Občutek sem imela, da bom izkrvavela, tampone sem morala menjati praktično vsako uro – in to kar pet dni! Temu primerno je bilo tudi moje počutje v tistih dneh. Da ne omenjam krčev, ki jih prej tako rekoč nisem poznala in razdraženosti, ki je bila verjetno logična posledica celotnega dogajanja. No, za piko na i je moj obraz obiskala razširjena družina mozoljev, ki jih nisem videla že od osnovne šole. Super, res. Zdaj se bom morala očitno izogibati še tistima dvema bornima ogledaloma, ki ju imam v stanovanju. Neprecenljivo!

Povsem sesuta sem sedela v dnevni sobi, se smilila sama sebi in preklinjala moža, ki me je prepričal, da preneham zastrupljati svoje telo s kontracepcijo. Ja, saj vem, kemija, pa zdravje, pa te fore, toda meni je bilo v družbi roza tabletk super. Šele sedaj sem začela ugotavljati, da sem v bistvu kar pozabila, kaj pomeni mesečno perilo – v vsej njegovi 'lepoti'. Gnev in ogorčenje nad nastalo situacijo sem, kakopak, stresala na soproga, ki moje izpade na srečo že od nekdaj dobro prenaša, zato je ponižno in brez besed prevzel vso krivdo za slabo počutje ter se na vse pretege trudil, da mi olajša trpljenje. Kot da on ve, kako mi je, ker je dal čez že ohoho mesečnih krvavitev – ja pa ja de!

Edina pozitivna posledica moje (izredno slabo premišljene) odločitve je nekoliko intenzivnejše spolno življenje. Prvi mesec sva po navodilih ginekologinje sicer uporabljala kondome. Ne vem čisto točno, zakaj je to priporočljivo, a zdi se mi, da zaradi ureditve naravnega menstrualnega cikla. Če je katera ekspertka na tem področju, me lahko mirno popravi. Občutek je bil precej nenavaden. Kot da sem se vrnila v srednješolske dni. Ampak ok, vsaj vem, da prvi mesec zagotovo ne bom zanosila. Kar je, gledano z mojega stališča, super! Sicer pa sem samo sebe tako ali tako prepričala, da bo moje telo po desetletju zastrupljanja potrebovalo vsaj nekaj mesecev, da se povsem očisti in bo pripravljeno na oploditev. Da, tako bo. In pika!

Žal pa imam sedaj ob vsaki 'akciji' v postelji občutek, da gre samo za uresničevanje zelo jasne misije: narediti otroka! In posledično v spolnosti ne uživam več tako zelo. Ko sem o tem iskreno potarnala soprogu, mi je očital, da si samo domišljam. Seveda, ker so vedno za vse težave krivi moja glava, pospešeno delovanje možganov in prekomerna stopnja domišljije – NOT! Kot dokaz utemeljenosti mojih občutkov sem mu navrgla teste nosečnosti. Že teden dni po prvi 'naravni' menstruaciji je namreč domov privlekel pet testov nosečnosti. Pet!!! Kot da sem žival, ki so jo napolnili s semenom in sedaj nestrpno čakajo ter vsak dan preverjajo, ali in kdaj se bo kaj prijelo. Le da pri meni postopek ni potekal umetno. Super, to mi je res v veliko tolažbo.

Ker me je soprog konstantno nerviral z vprašanji v smislu 'Kdaj boš naredila test?' in 'Ali že kaj čutiš v trebuhu?', sem danes zjutraj, le dva tedna po drugi naravni menstruaciji, polulala tisti nesrečni trakec, čeprav vem, kakšen bo rezultat: negativen, seveda. No, v bistvu upam, da bo tako. Ker resnično potrebujem nekaj časa, da se sprijaznim z dejstvom, da utegnem postati mama. Čeprav na škatlici piše, da je treba rezultat čakati tri minute, že od prve sekunde nepremično zrem v indikator. Kdo bi si mislil, da bom brezveznemu trakcu z urinom kdaj posvečala toliko pozornosti. Opa, nekaj se dogaja, situacija je podobna računalniškemu načinu 'Nalagam' ob zagonu in po vsega slabi minuti se na trakcu izriše ...

ena rdeča črtica! Za vsak slučaj počakam še nadaljnjo minuto, za ziher. Uh, nisem noseča, ne še. Ena nič zame! Test ustrezno zaščitim, ga položim na odlagalno mizico ob sedežni garnituri v dnevni sobi in upam, da ga bo soprog opazil, ko bo prilezel iz sna. Le kakšna bo njegova reakcija?