Včeraj smo šli kupit maske z dihalkami za naša dva fanta. Da bosta lahko na morju opazovala morsko dno in ribice. Zataknilo se je že v prvi trgovini, kjer so imeli le eno, pa še "neprave" barve – fluorescenčno rumene. Matevž je hotel modro, Matic pa zeleno. Dobro, v drugi trgovini so imeli na srečo dve, a obe modri ... In obenem prave velikosti! Po daljšem pregovarjanju se je Matic vdal – sprijaznil se je z modro, "ampak jo je treba označiti, da se bo vedelo, da je moja in ne Matevževa".

Kupili smo tudi natikače in zdaj resnično upam, da jih ne bosta nosila hkrati z nogavicami. Ne, res, seveda mi niso preveč všeč "moderni natikači", ki jih danes nosijo vsi otroci in mladi. Če bi mi jih kupila mama v letih, ko sem bila najstnica, jih zagotovo ne bi nosila, sploh pa ne z nogavicami. Mamice, stare okoli 40 let, me razumejo.

In kupili smo slamnike za celo družino. Upam, da ga bo Mija nosila in da ne bo takoj potrgala rožic z njega.

No, še nekaj dni me loči od dopusta. Komaj čakam! Čeprav ne bomo dolgo spali. Ne, Matevž se bo zbujal okoli 6. ure. Čez približno 15 minut mu bo sledila Mija in takrat bova morala vstati tudi midva. Matic je edini zaspanec v naši družini (poleg mene, ki pa nimam več možnosti spati dlje od 6.30) in bo spal tudi do 9., 10. ure.

Upam, da bom lahko prebrala kakšno dobro knjigo. Čeprav dvomim, da bom imela čas. Upam, da bo Matevž prebral kakšno knjigo. On bo imel čas.

Igrali bomo družabne igre – črnega Petra, enko, človek ne jezi se, monopoli, šah. Pa "desetko", igro s kartami, ki se je je Matevž naučil v podaljšanem bivanju v šoli in pri kateri sem vedno poražena. Ker on pač pozna pravila, jaz pa ne.

Ne bomo počivali. Zajtrk bomo pojedli na plaži in nato bomo cel dan čofotali in se zabavali ob morju. V prijetni in varni senci, seveda. 

Ne bom veliko kuhala. Mogoče kakšno juhico, ki se dejansko skuha sama, in špagete s paradižnikovo omako. Za kosilo bomo pojedli goro sladoleda ali morda tono palačink, bolj zdravo bomo jedli za večerjo. Zvečer bo morda on kaj vrgel na žar, jaz pa bom naredila solatko in skočila v trgovino po svež kruh.

Po nevihti bomo skakali po lužah. Bosonogi in goli. No, jaz v kopalkah. 

Poiskali bomo nove prijatelje in jih povabili na sladoled. Če ga bo kaj ostalo.

Metali bomo kamenčke v vodo. Upam, da nam uspe kakšna "žabica". 

Prespali bomo v šotoru. Pred domačo hišo. Eno noč. Dovolj bo za celo leto.

Veslali bomo s kanujem po Krki in Kolpi. Mija v rešilnem jopiču.

Ne bom se obremenjevala, ker imam 15 kilogramov "preveč". V bikiniju bom sprejela vse obročke ob trebuhu ter pomarančasto kožo na zadnjici in stegnih. Z veseljem, saj bom zaradi dodatne maščobe lažje plavala. Pa še pozimi me ne bo zeblo.

Aja, pa še nekaj – odhajam na daljše poletne počitnice, med katerimi se bom skušala spočiti in odklopiti. Zato se znova beremo septembra. Če seveda preživim dopust s tremi nadobudneži. Uživajte in se beremo, ko pridem nazaj!