Božič nekoč

Včasih je bil božič zgolj versko obarvan, danes pa ga praznujejo vsi, celo ljudje drugih ver, ki živijo pri nas. O tem, kako so božič praznovali nekoč, smo povprašali gospo Lucijo Kavčič, avtorico knjige Folklorne in ljudske pripovedi Žirovskega Vrha.

Ko so postavili jaslice, je prišla na vrsto smrečica. To je bila naloga gospodarja, ki je prav dobro vedel, katero se v gozdu lahko poseka. Ko je bila smrečica postavljena, so nanjo obesili domače piškote.

Na večer se je zbrala družina in odpravili so se »okrog vogla«. Zbrali so se v dnevnem prostoru, kjer so bili na mizi prpetnjak (kruh), križ, sveča, sol in blagoslovljena voda. Z ognjišča so v posodo natresli žerjavico in dodali blagoslovljene šibe. Ko je zazvonilo angelovo čaščenje, so se v sprevodu odpravili iz hiše. Pokadili in pokropili so hišo, izbo, klet, hlev, svinjak. Med tem so glasno molili rožni venec.

Potem je sledila večerja, ki pa ni bila obilna. Po večerji so se odpravili k polnočnici. Da so si po poti lahko svetili, so ponekod uporabili kar obrabljeno brezovo metlo. Pot do prve cerkve je lahko v hudi zimi trajala tudi več ur v eno stran. Od doma so se odpravili vsi, ki so bili dovolj močni, da so lahko vso pot prehodili sami.

Včasih ni bilo Božička, ni bilo daril, zavitih v svetleč in pisan papir. Otroci so se razveselili pečene potice iz suhega sadja in domačega kruha.

Naslednjega dne je bilo božično kosilo, sestavljeno iz krompirja in pečenic ali krvavic, seveda, če so bile nekaj dni prej koline. Drugače pa je krompir dopolnjeval kompot iz suhega sadja.

Božič danes

Tudi danes se na sveti večer postavi jaslice. Družina je zbrana in skupaj molijo rožni venec. Ponekod se še vedno odpravijo »okrog vogla« in pokadijo vsa domača poslopja. Odhod k polnočnici vzbudi prav posebno pričakovanje. Danes so otroci toplo oblečeni, poti do cerkva so dostopne in osvetljene.
Domača miza je polna dobrot – ne gre brez božične večerje in naslednjega dne je na mizi božično kosilo.
Otroke obišče Božiček, prinese polno daril. Danes je božič drugačen od tistega, ki so ga praznovali naši predniki. A še vedno ima nek poseben čar, še vedno se je ohranila toplina, ki jo lahko ustvari zbrana družina.

Božični kruh nekoč in danes

Včasih so gospodinje spekle poprtnjak in ga nato po treh tednih razdelile med družino in živali. Ponekod se je ta tradicija še vedno ohranila, ponekod pa je poprtnjak že zamenjal božični sadni kruh.

Poprtnjak

Gospodinja je na sveti večer pred božičem spekla kruh. Po navadi je spekla belega za družino in črnega za živino. Ta kruh je zavila v prt in ga postavila na mizo v kot h križu. Kruh je bil na mizi tri tedne nedotaknjen. Na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja, pa so zjutraj ta kruh odvili in ga na tešče pojedli. Čeprav je bil po treh tednih trd kot kamen, so ga otroci težko pričakovali. Veljalo je, da več kruha, kot si pojedel, bolj si bil potem vse leto močan.

Recept za božični sadni kruh

Testo: 1/2 kg polnozrnate moke, 4 dag kvasa, 5 dag sladkorja, 5 dag masla, 2,5 dl mleka
Iz sestavin naredimo testo, ga dobro zgnetemo ter pustimo vzhajati eno uro.

Nadev: suhe hruške, suhe slive, suhe fige, suhi dateljni, rozine (vse po približno 15 dag), 8 dag pinjol, nekaj mandeljnov, lešnikov, orehov, 5 žlic ruma, 5 dag sladkorja, limonina lupinica.

Priprava: Hruške in fige v vodi kuhamo do mehkega, nato jih poberemo ven in v isti vodi na hitro povremo še slive. Suho sadje narežemo na majhne koščke. Na grobo sesekljamo orehe, lešnike, mandlje. Vse zmešamo z rumom, pokrijemo in pustimo čez noč. Drugi dan dodamo še sladkor.

2/3 vzhajanega testa natrgamo na koščke in ga vmešamo med nadev. Dobro zgnetemo in maso oblikujemo v dve štruci. Ovijemo ju s tanko razvaljano zadnjo tretjino testa. Damo v pekač in zgornjo stran nekajkrat prebodemo z zobotrebcem. Pustimo, da vzhaja uro in pol, nato pečemo eno uro na 200 stopinjah Celzija.