Družina se zbere ob mizi, polni najrazličnejših dobrot, v zraku vonj po cimetu, objemi, sreča, veselje, radost, zvok božičnih pesmi, novoletna jelka in darila. Popolna božična idila, ki velja za tradicijo družinskega praznika. A tako je najbrž le še redko kje. Povprečna evropska družina je za božič pogosto pod velikim stresom zaradi večtedenskih priprav in prevelikih pričakovanj.

Raziskava na Norveškem potrjuje, da so postale tradicionalne tudi druge, ne tako prijetne stvari.

V povprečnem norveškem gospodinjstvu za božič prvo pecivo pojedo ob pol devetih zjutraj, ob deseti uri pa sledi prvi družinski prepir. Ob enajstih starši že kričijo na otroke, okrog dvanajstih pa popijejo prvo alkoholno pijačo. Po kosilu in druženju, okrog šeste ure popoldan, družina objavi premirje, nato pa se igrajo družabne igre. V posteljo se odpravijo ob pol polnoči.

Kako pa je v Sloveniji? Povprečna gospodinja nam je zaupala, kako poteka njen praznični dan.

„S peko piškotov in ostalih priboljškov pričnem že teden prej. Ker iz službe prihajam domov pozno popoldan, se peke lotim v večernih urah. Dan pred praznikom se kuhinja spremeni v pravcato bojišče. Na štedilniku kuham po štiri stvari hkrati, rdečih lic pripravljam solate in omake, obenem pa uspem  ugoditi še željam malih dirkačev. Sin bi pil sok, hčerka mora na starnišče, najstarejša se je sprla z bratrancem, mož pa kuha mulo, ker mu je tašča kupila rožnato kravato. Grozaaaaa! Potrebovala bi še vsaj tri roke!

Za božič se ožje sorodstvo vedno zbere pri nas doma. Slednje zame pomeni le ogromno stresa, saj moram poleg priprave hrane poskrbeti še za miritev preveč razgretih sorodnikov, ki si skočijo v lase še pred prvim objemom. Ko s svakinjo nosiva jedi na mizo, se stare sablje kregajo o politiki, malčki pa obmetavajo s hrano. Lačna zaradi stresa skoraj nikoli nisem, sicer pa me po slabi uri že čaka pospravljanje ostankov hrane in priprava sladice …

Kasneje se zberemo v dnevni sobi, kjer odrasli poklepetamo ob kozarcu vina, otroci pa se igrajo. Tudi sama se ob kozarčku rdečega vina potopim v zvoke božiča in si pretegnem utrujene ude. Ne, nisem sama za vse, svakinja in mama sta mi vedno v pomoč, pa vendar komaj čakam, da se dan prevesi v večer. No, ja, ko grem utrujena v posteljo, me seveda čaka mož s "kužkastim" pogledom ...

Kakšen pa je vaš božič? Poklepetajmo na forumu!