Seveda se je športna kariera Brigite Bukovec začela že mnogo prej. V svet atletike je stopila pri dvanajstih letih. Velika prelomnica je bilo leto 1989, ko je v Varaždinu postala jugoslovanska mladinska prvakinja. Ker je dosegala izjemno dobre rezultate, je kmalu prestopila v državno reprezentanco in leta 1993 zmagala na Mediteranskih igrah v Franciji. Po tem je uspehe nizala drugega za drugim.

Kariero je končala pred devetimi leti, ko se je odločila za družino. Atletska šola, ki jo je takrat ustanovila, uspešno usposablja mlade atlete že od tretjega leta starosti naprej. Njeni varovanci tekmujejo na različnih tekmovanjih, tudi državnih, vendar le, če si tega želijo. Brigita je pristašica vzgoje brez prisile in svojih varovancev ne sili na tekmovanja.

Naša bivša atletinja kljub dvema porodoma ostaja vzgled idealne postave, ki jo ohranja z uravnoteženo prehrano in predvsem veliko gibanja. V fitnes in na podobne aktivnosti ne hodi, saj se dodobra razgiba v telovadnici s svojimi varovanci, pa tudi poklic mame ni prav nič manj zahteven, pravi Brigita. Za naš portal nam je zaupala nekaj podrobnosti iz družinskega življenja ...

Se vam je življenje z rojstvom otrok močno spremenilo?

Življenje z otrokom postane popolnoma drugačno. Vsaj v prvih letih sem ves svoj čas posvečala izključno otrokoma. Danes nista več tako majhna in življenje postaja znosnejše. Družina in služba sta nekaj povsem drugega kot športna kariera. Nekoč sem dejansko živela le za šport.

Kako usklajujete dnevni urnik, saj vemo, da svoje delo posvečate treniranju otrok?

Usklajevanje urnika je pri nas bistvenega pomena. Mož dela praktično ves dan, moje delo pa je bolj popoldansko. Atletsko društvo, ki ga imam, vodim in koordiniram, terja precej časa.Treninge pa vodijo usposobljeni vaditelji, saj sama ne zmorem vsega. Otroka, Aljaž in Aleksander, sta dopoldan v šoli in vrtcu, popoldan pa nanju pazi moja zlata mama. K sreči oba zelo rada hodita v šolo in vrtec in s tem nimamo nobenih težav. Sta izjemno družabna dečka in se rada gibljeta med svojimi vrstniki.

Kako preživljate prosti čas?

Proste imamo vikende, ki jih vedno preživljamo skupaj. Tudi počitnice so naše in takrat smo resnično prava družina. Običajno gremo na kakšen izlet, če pa smo doma, nikoli ne načrtujemo, kaj bomo počeli, ampak se raje prepustimo toku dogajanj. Včasih gremo na obisk, drugič na potep v naravo, pa tudi poležavanje nam ni tuje (smeh).

Še kdaj pomislite, da bi se vrnili v areno in se profesionalno posvetili športu?

Spomini so lepi in nepozabni in če bi se še enkrat rodila, bi se odločila za isto pot. Nepozabna doživetja s tekmovanj, treningi in medalje, vse to ima svoj čar, ki se ga z besedami ne da opisati. Ampak to sem doživela, preživela in sedaj mi je prav lepo tako kot je. Sploh ne razmišljam o tem, da bi se še enkrat podala na tako garaško pot. Iz tega razloga sem odprla svojo atletsko šolo - da pomagam mlajšim, da se preizkusijo v tem.

Imata vaša otroka veliko športnih aktivnosti?

Ne, sem prva, ki se ne strinja, de tako majhne otroke vključujejo v vse mogoče dejavnosti in da imajo vsak dan neko aktivnost. Kje pa je tu družina in igra na domačem igrišču? Moja otroka še ne tekmujeta med vikendi in trenirata  samo dvakrat tedensko, ostale dni imata proste!

Se kdaj pogovarjate o vaših dosežkih?

Do sedaj sta bila še premajhna, da bi prav dobro razumela, kaj se je pravzaprav dogajalo, preden sta se rodila. Pa tudi obremenjevati ju ne nameravam s svojo preteklostjo. Vesta, da sem imela nekoliko drugačno službo od ostalih ljudi, ki hodijo za osem ur delat in potem pridejo domov. Aljaž sedaj že ve, kaj so olimpojske igre in športni rezultati, ampak kot pravim, vse ob svojem času.

Razmišljata z možem še o kakšnem otroku?

Jaz ne!!!

Kaj za vas pomeni materinstvo?

Pravo materinstvo pomeni, da svojega otroka pripelješ na pravo in varno pot v življenju. Da postane neodvisen in za družbo pomemben člen. Ko ga vidiš srečnega in zadovoljnega, potem veš, da si svoje materinstvo opravila z odliko.

Se izogibate medijem?

Sploh ne, vendar je veliko več bolj pomembnih stvari v mojem življenju kot izpostavljanje v javnosti. Dolga leta sem bila del javnega življenja in mi zdaj zelo ustreza "življenje v zatišju."