Kako je potekala nosečnost? Ste se soočali s kakšnimi težavami, vam je bilo v prvih mesecih slabo?

Ja, spomnim se, da mi je bilo prve tri mesece res zelo slabo, tako da sem si morala celo tri tedne vzeti bolniško, ker enostavno nisem bila sposobna za delo s strankami. Potem pa sem delala vse do porodniške. Na splošno sem med porodniško zelo uživala, veliko sem jedla, se pa spomnim, da sem bila velikokrat zelo zaspana in utrujena. Mogoče tudi od pridobljenih kilogramov, saj sem se zredila za 21 kilogramov!

Ste med nosečnostjo tudi osebnostno odrasli, ste komaj čakali na porod ali so se vam meseci zdeli neskončno dolgi?

Celotna nosečnost se je odvijala normalno, je pa res, da se je potem zadnji mesec, ko nisem bila več v službi, zelo vleklo, vsi smo bili v pričakovanju ... Ženska takrat doživlja posebne občutke in prevzema posebno odgovornost. S prihodom otroka se življenje res spremeni. Takrat se svet ne vrti več okoli nje, ampak okoli otroka. S tem se je treba sprijazniti že pred načrtovanjem naraščaja, vendar pa starši nikakor ne smejo pozabiti nase in lastno srečo ter zadovoljstvo.

Je bila nosečnost načrtovana?

Ja. In moram reči, da je tudi »ratalo« prvi mesec, ko smo to načrtovali.

Ste prebrali vse knjige, poslušali nasvete ...? Kakšne so bile, skratka, priprave pred porodom?

Ja, veliko gradiva na to temo sem prebrala, vse je šlo po predpisih, upam, da v prihodnjih nosečnostih ne bom delala takšne panike (smeh).

Kateri je bil za vas najlepši in najslabši (najmanj prijetni) del nosečnosti?

Najlepši del je že sama nosečnost in navdušenje ob pričakovanju novega člana. Najmanj prijeten pa mogoče res porod, saj je trajal 13 ur. Vendar moram poudariti, da sem, takoj ko so mi to prelepo malo štručko položili na prsi, pozabila na te dolge ure. Takoj je bilo vse slabo pozabljeno. Takoj po porodu sem si v mislih že želela, da bi imela še enega otroka. Ko dobiš zdravega otroka, je to res nekaj najlepšega na svetu.

Nekoč ste rekli, da bi otroka imeli še prej, če ne bi bilo obveznosti s skupino Bepop?

Verjetno res, saj sem od nekdaj imela rada otroke. Vendar življenje vedno ubere svoja pota in tako sem vedela, da moram nekako zaključiti kariero z Bepopi, nato pa narediti ta korak naprej.

Kako pa bi opisali porod?

Kot sem že prej omenila, je trajal res dolgo, tako da zaradi bodočih mamic (smeh) ne bi šla v detajle. Moram pa povedati, da je bilo celotno osebje celjske porodnišnice zelo prijazno in tudi Tyjin očka mi je ves čas stal ob strani. Je pa res, da me od poroda naprej ni strah, ne dajanja krvi ne zobozdravnika ... Zdaj si v mislih vedno rečem: 'Če sem rodila, bom pa še to dala skozi!' (smeh)

Je bil Jaka (takratni partner in očka male Tye) pri porodu zraven? Je sam porod potekal brez zapletov, vas je bolelo, kakšne misli so vas obhajale?

Seveda. To je res najlepše doživetje in prav je, da ga starša doživita skupaj. Jaz osebno si ne znam predstavljati poroda brez prisotnosti partnerja. Mislim, da mi je Jaka takrat res olajšal vse bolečine, ki sem jih doživljala. Tudi zanj je bilo čustveno naporno, pa vendar je zdržal do konca.

Prva misel, ko so prerezali popkovino?

Težko je z besedami opisati občutke, ki te prevzamejo, ko daš življenje novemu bitju. Mislim pa, da je bila prva misel naju obeh ta, da sva bila nepopisno srečna, da je na svet privekal zdrav otrok – po vrhu vsega pa je bila še tako lepa (smeh). Takoj na začetku so mi jo položili na prsi pod spalno srajco. Nato pa je zelo hitro začela sesati – to je potem trajalo še 11 mesecev. (smeh)

S kakšnimi čustvi ste se soočali?

Kolikor je lepo, je tudi težko. Prvi otrok, vsi ti dajejo kakšne nasvete, starša pa sta tista, ki se morata s tem soočiti v praksi. Spomnim se, da sem imela približno petnajsti dan po porodu veliko krizo, kar se tiče dojenja. Tya je non stop jokala, nisem več vedela, kako jo naj potolažim. Spraševala sem se, ali mogoče nimam dovolj mleka. Neka gospa mi je svetovala, naj po vsakih šestih minutah dojenja počakam, da Tya naredi kupček, potem pa nadaljujem, ter da naj vztrajam pri dojenju, saj je to največ, kar lahko dam otroku za življenjsko popotnico. Ta nasvet mi je res pomagal vsaka dva meseca, ko je nastopila kriza z dojenjem in sva se včasih dojili tudi po štirinajst dni na pol ure. Ko se je uravnalo, pa sva bili spet na zeleni veji. Pri dojenju je namreč vedno pravilo: povpraševanje – ponudba. Otrok iz meseca v mesec potrebuje več mleka, zato je tudi logično, da prihaja do teh krizic. No, potem sva se dojili enajst mesecev!

Kaj pa obdobje po porodu; vas je morda mučila poporodna depresija?

Hmmm, kaj pa vem. Tudi možno (smeh)! Glede na vse spremembe, ki so potem sledile v mojem življenju.

Kako bi opisali prve dneve, ko ste bili z malo štručko doma? Ste se takoj našli ali ste se kot novopečena mamica še lovili?

Seveda sem se lovila, vendar sem takšna oseba, da se najraje naučim novih stvari sama. Ni mi všeč, če mi mama (ali tašča) vsiljujeta svoj način in mi pametujeta. Zato sva se celotni stvari posvetila sama, mame pa so pomagale pri drugih stvareh.

Kakšen dojenček je bila Tya?

Zelo živahna deklica ... Veliko časa je prebedela – ponoči se je zbujala, veliko se je smejala, znala pa je biti tudi zelo glasna – kadar kaj ni bilo po njenem – no, to se dogaja še danes (smeh).

Prvi korak, prva beseda ... kako se spominjate teh trenutkov?

Prva beseda je bila ATA, shodila pa je pri letu dni. Takrat, ko se te stvari zdijo nekaj nepopisnega, saj tudi so. Vendar sedaj, ko je stara že skoraj tri leta, sedaj šele vem, da je vsako obdobje nekaj posebnega. Trenutno je pravi cukrček, ki že vse pove in se da z njo tudi veliko pogovoriti. Res uživamo v njeni družbi.

Kako se sedaj spopadate z vzgojo? Je naporno, zabavno, stresno? Bi zase rekli, da ste strogi?

Seveda je vse od naštetega. Stroga ravno nisem, čeprav bi si želela biti. Vendar je problem. Otroci nas ovijejo okoli prsta in potem je težko najti pot nazaj. Pri nas je mogoče še toliko težje, saj ima Tya dvojno vzgojo in zato še hitreje izkoristi priložnost, ko vidi, kje naju z Jakom lahko ovije okoli prsta. Zna biti tudi zelo stresno, predvsem ko je trmasta in se dere na vse pretege, če kaj ni po njenem, vendar poskušam takrat vztrajati do konca, da obvelja moja. Čeprav moram priznati, da je hči tudi zelo zelo vztrajna. Včasih je trd oreh. Zna pa biti tudi zelo pridna, ubogljiva in ljubka. V večini je takšna in imam jo najraje na svetu.

Kaj najraje počneta skupaj?

Sedaj hodi v vrtec, enkrat tedensko jo vozim v plesno šolo, skupaj pa najraje riševa, pleševa, hodiva na sprehode, voziva se s kolesom ...

Kaj Tya najraje je, njena najljubša igrača ...?

Tya je vse. Res. S tem nimamo problemov. Da bi rekla, da ima najljubšo igračo, pa tudi ne morem. Ima veliko igrač, zvečer pa gre najraje spat z mamico ali atijem. Midva sva njena "carteka" za spanje.

S partnerjem sta se razšla ... Kako hčerka sprejema vašega novega partnerja in ali vzdržujete stike s prejšnjim?

Z Jakom sva se razšla pred slabim letom. Stike imamo, saj imava skupno skrbništvo za Tyo. Tyo vidi skoraj vsak dan in to se mi zdi dobro. Tako jaz kot Jaka imava nova partnerja in Tya se je tega navadila. Ona sedaj že točno ve, kdo kam spada. Z Anžetom se razumeta, ima jo zelo rad, tako kot tudi njegovi najbližji. Iz dneva v dan je bolje.

Spretno plujete med službenimi in družinskimi obveznostmi, še vedno blestite na prireditvah, postava je takšna kot nekoč ... Kakšen je vaš recept za vse to?

Trenutno lahko rečem, da plujem samo med službenimi in starševskimi obveznostmi. Vse ostalo sem dala na stran (razen izjemoma nekajkrat na leto kakšna prireditev). Glede postave bi lahko debatirala, vendar bom rekla takole: nikoli nisem gledala na prehrano, sem pa včasih veliko več migala, zato je moj naslednji podvig vpis k aerobiki. Glede žarenja pa pravijo, da človek, ki je srečen, žari. To je edini recept! (smeh)

Kakšna mama ste, kako bi se opisali sami?

Mislim, da sem dobra mama, ki ima svojega otroka najraje na svetu. Včasih si samo želim, da bi imela malo več avtoritete. Uživam v materinstvu in mislim, da je iz dneva v dan lažje.

Bi imeli še kakšnega otroka?

Želja je bila vedno še po dveh. Kdaj, pa je vprašanje. (smeh)

Svoje mnenje lahko izrazite tudi na forumu.