Novorojenčki prinesejo s seboj na svet nagonsko vedenje, ki jim omogoča čustveno navezovanje na druge ljudi. Brez tega bi bili nemočni, pravi avtorica knjige Igrajmo se z dojenčkom Anne Pulkkinen.

Navezovanje je nevidno ustvarjanje čustvenih vezi, ki povezujejo ljudi na poseben način. Včasih so znanstveniki menili, da je takšna vez mogoča le med biološko materjo in otrokom, danes pa je jasno, da se lahko dojenček čustveno naveže na dve ali tri njemu ljube osebe. Strokovnjaki tudi menijo, da je dobro, da se dojenčki navežejo na več oseb in ne le na eno.

Poleg staršev so to lahko še stari starši, teta ali stric, morda varuška… skratka nekdo, ki daje otroku občutek varnosti, ob kateri se otrok dobro počuti in čuti, da je sprejet.
Za navezovanje stikov in čustvenih vezi imajo dojenčki na razpolago veliko sredstev: jokajo, kričijo, iščejo, vzpostavljajo očesni stik, sledijo gibom staršev, se ne strinjajo, kadar jih pustijo same …

Pomembno je, da znajo starši 'prebrati', kaj jim otrok sporoča. Zato ga je potrebno dobro opazovati. Vedeti pa moramo tudi, da se enomesečen otrok drugače odziva, drugače išče stik in ima drugačne potrebe in želje, kakor npr. enajstmesečnik.

Za čustveno navezovanje je zelo pomembno, da si starši vzamejo dovolj časa za novorojenčka in kasneje dojenčka. Z otrokom se je potrebno ukvarjati ves čas, ga pestovati, hraniti, se z njim igrati, mu peti uspavanko, ga objeti, mu ljubeče prigovarjati, ga božati in miriti.

V prvem letu otrokovega življenja poteka čustveno navezovanje v treh stopnjah:

-V predstopnji, to je v prvih tednih življenja, pošilja dojenček znake vsakomur in se odziva na vsakogar. Kmalu pa se nauči prepoznati bližnje osebe.

-Pri dopolnjenih treh mesecih starosti začne dojenček razlikovati med znanimi in neznanimi osebami.

-Pri približno osmem mesecu starosti zaupa le še znanim osebam, neznane pa pogosto odklanja z jokom. Če ga  ogovori neznanec, se običajno oklene znane osebe in se obrne stran od neznanca.