Večinoma nastopi sum, kdo je otrokov oče, če mati ni poročena. Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih velja za očeta nezakonskega otroka tisti, ki ga prizna za svojega oz. tisti, čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Izpostaviti je treba, da gre tu za svobodno odločitev moškega, ki pred matičarjem in v javni listini poda svojo privolitev v očetovstvo, obenem pa mora s tem soglašati tudi otrokova mati.
Zaradi spleta okoliščin dostikrat pride do izpodbijanja tega priznanja, pravico do tega pa imata samo otrok in tisti, ki se kasneje javi za očeta. Če otrok še ni polnoleten, si izbere zastopnika, lahko je to tudi mati, vendar po zakonu ni dolžna povedati, kdo je otrokov biološki oče. Tudi če bi otrok s tožbo od nje to želel izvedeti! Če želi očetovstvo dokazati drugi moški, mora kot dokaz najprej podati, ali je v tistem času sploh imel spolne odnose z otrokovo materjo in ali je bil takrat otrok rojen.

Dolžnost očeta otroka, ki je rojen zunajzakonske zveze, pa je med drugim tudi prispevanje k stroškom zaradi nosečnosti, poroda, pomagati mora preživljati mater tudi po porodu, dokler se le-ta ne zaposli. Sodišče poleg sodbe o očetovstvu določi tudi preživljanje otroka.

Po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih velja za očeta mož otrokove matere, vendar moramo poudariti, da samo v primerih, če je bil otrok rojen v zakonski zvezi ali v 300 dneh po koncu ali razveljavitvi le-te. Če mož posumi, da ni biološki oče otroka, lahko izpodbija očetovstvo, vendar mora to storiti do otrokovega petega rojstnega dneva. Obstajajo tudi primeri, ko se za tožbo odloči mati otroka, vendar mora ta v enem letu po porodu izraziti sum, da mož ni oče njenega otroka. Lahko pa se pojavi moški, ki trdi, da je on oče otroka, ta lahko to uveljavlja v enem letu po vpisu očetovega imena v matično knjigo. Včasih se zgodi, da otrok sam podvomi v očeta, ta ima čas tožiti mamo in očeta ter ugotavljati resnico do svojega 23. leta.

Za vse to so pristojni centri za socialno delo, matičar, okrožna in višja sodišča. Najprej se seveda lahko opravi genska analiza, pri kateri morajo sodelovati tako otrok in mati kot tudi domnevni oče. V postopku pri dokazovanju očetovstva se med drugim dokazuje tudi, kdaj je bil otrok spočet in če je imela mati spolne odnose poleg moža še s kom.

Genski test doma

Če vas razjeda dvom, kdo je v pravi oče otroka, lahko to preverite, še preden se podate na sodišče in vložite tožbo. Obstaja Inštitut za DNK analize, ki vam na dom pošlje set za odvzem vzorca sline, v kateri se nahaja DNK, genski zapis. Test, v katerem lahko sodelujeta samo otrok in oče, lahko neboleče po navodilih izvedete sami in ga pošljete na analizo. Večjo potrditev pa boste dobili, če pri testiranju sodeluje tudi otrokova mati. Analiza zagotavlja 100 % verjetnost, da domnevni oče ni biološki oče otroka, ali 99,999 % verjetnost, da domnevni oče je biološki oče otroka. Tako boste v največ treh tednih imeli resnico zapisano črno na belem, vendar z njo ne boste mogli na sodišče.

Po odredbi sodišča

Inštitut za sodno medicino po odredbi katerega koli sodišča izvede verodostojen test preverjanja očetovstva, pri katerem morajo biti prisotni najmanj trije, to je otrok, mati in domnevni oče. V ambulanti inštituta jim odvzamejo kri in bris ustne sluznice ter z genskim testom razblinijo sumničenja o očetovstvu.

Navajamo, da DNK-preiskave spornega očetovstva ne opravljajo pred otrokovim rojstvom.
Na željo strank izvedejo analizo za preverjanje očetovstva tudi brez vednosti sodišča, vendar morajo vsi s tem pisno soglašati in podati svoje točne podatke.

Ob smrti domnevnega otrokovega očeta mora mati za dokazovanje biološkega očetovstva ukrepati še pred pokopom trupla, in sicer se mora za to obrniti na sodišče in inštitut.