Slabost Gorana Breščanskega so lepe dekleta, ki morajo biti tudi spontana in simpatična; prav dve taki ima tudi sam. Ljubezni, ki jo čuti do hčerk Zoje in Gaje, kar ne more opisati. Biti oče je posebno poslanstvo, na katerega je ponosen in čeprav sta z bivšo ženo ločena, imata lep odnos, ki je lahko za vzgled marsikaterimu ločenemu paru. Goran s hčerkama preživi veliko časa in, kot pravi, ga to izpolnjuje.

Zoja in Gaja bosta letos dopolnili devet in sedem let. Torej je že kar nekaj časa od prvega nosečniškega testa. Kako ste izvedeli, da boste postali oče?

Enkrat sem bivšo ženo opazoval, kako se je spravila na kumarice in sem ji za hec rekel, da je gotovo noseča. Naslednji dan sva naredila test in izkazalo se je, da je res!

Kakšni so bili vaši občutki, ko ste izvedeli, da gre zares, da boste očka?

Mešani. Najprej si presenečen, pa navdušen, potem te zagrabita panika in dvom, če si sploh sposoben imeti otroka, na koncu pa se vse to zlije v nek občutek, ki je podoben tistemu, tik preden prvič skočiš s padalom.

Kako sta potekali nosečnosti? 

Moram potrkati po lesu, saj sta obe nosečnosti potekali brez problemov, razen klasičnih nihanj v razpoloženju (noseča ženska je res v »drugem stanju«).

Kaj pa porod, ste bili pri katerem prisotni?

Bil sem zraven pri obeh in sem vesel, da sem bil lahko. Samo če si zraven, ti je lahko jasno, kaj pomeni rojstvo!

Kako ste se znašli v prvih mesecih, sta z ženo potrebovala kakšno pomoč pri negi?

Večino znanja sva si pridobila v šoli za starše in iz knjig, je pa nega dojenčka stvar večne improvizacije. Pri oskrbi otrok pomoči nisva potrebovala, nama je pa veliko pomenilo, če so najini starši kdaj popazili na otroka, da sva lahko šla na kakšno večerjo.

Drugič je bilo verjetno lažje?

Seveda je na nek način lažje! Je pa vsak otrok zgodba zase, tako da se pri vsakem otroku vedno znova učiš.

Sta si deklici značajsko različni?

Vsak otrok je neka samosvoja mešanica obeh staršev, je pa res, da si znajo biti otroci precej različni. Predvsem se mlajši otroci trudijo biti drugačni od starejših, saj si na tak način zagotovijo več pozornosti.

Z bivšo partnerico sta ločena; koliko sta bili deklici stari, ko sta šla narazen?

Od tega je pet let, starejša je bila takrat stara štiri, mlajša pa dve leti.

Kako sta sprejeli ločitev, je bilo hudo?

Ni bilo lahko. Še posebej starejši hčerki, ki se je že zavedala, da nekaj ni v redu. Sta pa kmalu ugotovili, da sva narazen boljša starša, kot sva bila, ko sva bila skupaj, tako da zdaj nimata več težav.

Ali imata z bivšo ženo kljub ločitvi dobre odnose?

Da, imava. Starši, ki zaradi ločitve prekinejo stike, s tem naredijo otroku nepopravljivo škodo. Otroci potrebujejo oba starša, še posebej pa je pomembno, da se starša dobro razumeta. In čeprav je to v praksi velikokrat težko, se splača potruditi.

Kaj z dekletoma najraje počnete, kadar ste skupaj?

Večinoma onidve narekujeta, kaj naj počnemo. Predvsem so to izleti v živalski vrt, tivolski park, kino, na bazen, pa sprehodi po mestu ... Ne glede na to, kaj počnemo, se z njima veliko pogovarjam in ju predvsem poslušam.

Kako na to, da ste v Sloveniji znana osebnost, gledata hčerki?

Biti neka znana osebnost pri nas ni nič posebnega, se mi pa zdi, da ju je kar precej zabavalo, ko me je kdo pozdravil na cesti in me prosil za avtogram.

Kaj si zanju v prihodnosti najbolj želite?

Želim si, da bi počeli tisto, kar ju veseli ter bili pri tem uspešni in samostojni. Predvsem pa si želim, da bi bili kar se da srečni.