Hugh Laurie je britansko javnost sprva navduševal v nanizankah Črni gad, Jeeves in Wooster in A Bit of Fry & Laurie. Na velikih platnih je zablestel v otroških filmih o mišku Stuartu Littlu, zadnjih pet let pa navdušuje v vlogi dr. Housa.

Za svoje delo je Hugh prejel že veliko nagrad, ki pa ga niso prepričale v to, da je res dober igralec. Bori se z depresijo, pohvale pa jemlje kot nekaj zastrašujočega.

Njegov alter ego z malih ekranov bi najbrž rekel, da je za Laurijev strah pred odobravanjem javnosti kriva vzgoja. Hugh se ne bi mogel bolj strinjati.

Vse izvira iz otroštva

Hugh je v nekem intervjuju priznal, da je bila v njihovi družini obvezna ponižnost. “Samozadovoljstva ali samovšečnosti starša nista podpirala. Samohvale nikakor nista spodbujala; če bi kdo od nas pokazal, da v čem uživa ali je nase ponosen, pa bi bila kazen verjetno smrt.“

Njegov oče je bil zelo spoštovan zdravnik, umrl je pred 11 leti. Hugh ne skriva želje, da bi oče lahko videl, kaj je dosegel. “Upam, da bi bil zelo ponosen,“ je tiho pripomnil.

Njegova mati - umrla je, preden je Hugh dopolnil 30 let - je vzgojila štiri otroke. Hugh je bil najmlajši in se je zaradi razlike v letih od drugih vedno počutil nekako odtujenega. Zgledoval se je po starejših bratu in sestrah. “Videti so bili nekako bolj prizemljeni, no, modrejši. Meni se je vedno zdelo, da poznajo vse odgovore. Počutil sem se, kot bi bil edini, ki ima težave.“

Povedal je še, da se je njim zdelo ravno obratno – da je bilo njemu najlažje. Še sedaj ne ve, kdo ima prav.

Pobeg

Laurie je bil v otroštvu veliko prepuščen sam sebi. Kot večina otrok, ki kar ne morejo najti svojega mesta pod soncem, se je pogosto zatekel v domišljijski svet, kamor včasih pobegne še danes. Ravno zaradi bujne domišljije ga je kmalu začel privlačiti svet zabavne industrije.

Pred petimi leti pa ga je ravno ta svet dobesedno oddaljil od njegovih otrok in žene Jo Green, s katero je poročen že 20 let. Ko je dobil glavno vlogo v nanizanki Zdravnikova vest, se je moral iz Londona preseliti v Los Angeles. Takrat so bili njegovi trije otroci stari ravno toliko, da bi bila zanje menjava šole zelo težka, zato se je odločil, da se sam preseli v ZDA.

Hugh v Mestu angelov ni srečen. Snema devet mescev na leto, skrbi pa ga tudi, kako vse to vpliva na njegove otroke.

Ostajajo v Londonu

Hugh in Jo sta starša 20-letnega Charlieja, dve leti mlajšega Billa in Rebecce, ki je stara 15 let. Sprva se je bal, da bodo nanizanko kmalu ukinili, zato družine ni želel preseliti čez Atlantik. Po petih sezonah nanizanke pa se boji, da jo bodo ukinili takoj, ko vplača polog za hišo. Vendar ga ne skrbi le to.

“Skrbi me starševstvo na daljavo. Vendar so moji otroci glede tega tako prijazni in razumevajoči. Morda zato, ker so Angleži, tega, kako jih je to psihološko zaznamovalo, ne bodo razkrili do poznih 40 let,“ je dejal. Hugh je priznal, da bi težko ocenil koliko škode, če sploh, je njegova odsotnost povzročila njegovim otrokom. “Res ne vem, saj, kot sem že povedal, so Britanci, in mi tega preprosto ne povedo. Vendar mislim, da jim nič ne manjka.“

“Popolni so!“

Hugha skrbi, da je s svojo slavo otroke pokvaril. Po drugi strani pa je nanje zelo ponosen, saj ga sicer prenašajo, a se njegovega črnogledega pogleda na svet in depresijo niso nalezli. “Vse, kar počnem, jemljejo z rezervo. Pogledajo me in rečejo 'K vragu s tem! Tako že ne bom živel/a!' Kar je zanje dobro,“ priznava.

Za razliko od svojih staršev pa pravi, da v nečem še posebej uživa. “Ne morem si pomagati,“ pravi, “svoje otroke ves čas hvalim. Moram reči, da so prav zares popolni!“ Ponosa ne skriva, hkrati pa se čudi, da so v njegovi odsotnosti tako zelo odrasli; tako odraslo sprejemajo njegovo odsotnost. Počitnice seveda preživljajo skupaj, Laurie pa otroke pokliče tudi vsak dan, preden se odpravi na prizorišče snemanja nanizanke.