V okviru prve delavnice v Ljubljani smo se o novem projektu pogovarjali z arhitektko Ano Struna Bregar.

Zakaj ste ustanovile skupino Arhitektura in otroci?

Opažamo, da je v Sloveniji osveščenost o sodobni arhitekturi zelo nizka in da bi ljudje, če bi bili bolj osveščeni, lahko ustvarjali bolj kvalitetne rešitve. Dejstvo je tudi, da gradnja ni poceni in da so slabi projekti vedno zelo dragi. Če bi bili ljudje kot investitorji bolj osveščeni o arhitekturi, bi lahko imeli boljše in cenejše projekte. Izhajale pa smo tudi iz dejstva, da se lahko znanje o urejanju prostora otrokom neformalno posreduje že v zgodnjih letih. Pri tem naš namen ni izobraževati malih arhitektov. Današnji otroci bodo bodoči investitorji in uporabniki prostora. Če bodo opremljeni s kvalitetnimi znanji in informacijami, se bodo lažje odločali o urejanju prostora in tako ustvarjali boljši skupni prostor za vse nas. Arhitekturne delavnice pa lahko predstavljajo tudi kvalitetno uporabljen prosti čas.

Kako nameravate doseči zastavljene cilje?

Zavedamo se, da imamo dolgoročen projekt. Na Finskem, na primer, so izobraževanje o arhitekturi začeli že leta 1980. Zato je eden izmed naših ciljev ponuditi šolam in vrtcem programe o arhitekturi, ki bi jih lahko sprva imeli za neobvezne aktivnosti, kasneje pa morda kot del obveznih predmetov. Vodimo že različne prostovoljne arhitekturne delavnice po šolah in vrtcih, na podlagi katerih bomo izdelali priročnik, ki bo prikazoval namen, potek in cilje delavnic. S pomočjo priročnika se bodo lahko pedagogi seznanili z novimi vsebinami in tako dobili ideje za učni program.

Francoski arhitekt Laurent Tardieu ima dolgoletne izkušnje s poučevanjem otrok. Ste ga zato izbrale za prvo delavnico v Ljubljani?

Pripravljamo različna javna predavanja in delavnice. Uvodno predavanje in delavnico je na svetovni dan mest, 5. oktobra, vodil francoski arhitekt Laurent Tardieu. Seveda, povabile smo ga zato, ker ima s poučevanjem otrok o arhitekturi osemletne izkušnje, saj je bil zaposlen v arhitekturnem centru Arc en Reve v Bordeauxu izključno kot vodja arhitekturnih delavnic. Njegov izjemno uspešen pristop skozi igro do znanja se nam je zdel zelo kvaliteten in smo ga žele predstaviti širši javnosti. Zelo smo veseli, da je naše cilje podprla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, pri kateri smo skupino tudi ustanovili. Skupina je registrirana tudi pri Svetovni zvezi arhitektov UIA, ki povezuje različne države na področju izobraževanja o arhitekturi. Zelo pozitiven odziv pa je pokazalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je finančno podprlo naš dogodek na dan Habitata.

Kako je potekala arhitekturna delavnica?

Bil lep sončen jesenski dan in smo delavnico lahko imeli na trgu pred Križankami. Glede na to, da je bil svetovni dan mest, se je pogovor med arhitektom Tardieujem in otroki začel vrteti o mestih, stavbah, prometu... Nato šele o palicah, ki so bile zložene pred njimi. Otroci so opazili, da so pobarvane kot vžigalice. Dejstvo, da so pobarvane na dveh straneh in celo preluknjane, je sprožalo dodatna vprašanja. Ker ima palica svojo dimenzijo, so jo primerjali s seboj po velikosti, če so stali in če so ležali. Nato jim je arhitekt pokazal, kje na trgu bo dve uri njihovo območje igre. Razložil je še nekatera pravila: da morajo palice vedno prenašati navpično obrnjene pred seboj, z njimi ne smejo mahati, se sabljati, skratka, pravila varnosti pri igri. Trg je bil vedo bolj zapolnjen in neprehoden. Zanimiva struktura palic je naključno rasla ob eni izmed betonskih klopi. Ob nastanku te strukture je arhitekt otroke spraševal, na kaj vse jih spominja. In najbolj navdušeni so rekli, da na mikado, kar je igro, oziroma neformalno učenje, še bolj popestrilo. Previdno in z logičnim razmišljanjem so dinamično strukturo s pravili iger mikada razstavili in trg zopet pospravili, palice pa zložili na prvotne kupe.

Postavljali ste tudi piramide ...

Ja, po prvem delu igre je arhitekt razložil otrokom, da so do takrat delali dvodimenzionalno. V prostoru, oziroma v arhitekturi, pa obstaja tridimenzionalnost. Povedal jim je, da bodo igro nadaljevali z gradnjo piramid. Mimogrede je povedal še kratko zgodovino piramid - da so jih gradili že Egipčani, da so spodaj široke in zgoraj ozke in da lahko z današnjo tehnologijo gradijo piramide, obrnjene s konico navzdol. Vsak otrok je nato dobil šest palic in štiri vrvice. Po tri je zložili v trikotnik na tleh. S pomočjo vzgojiteljev jih je moral zvezati s pravilnimi vozli, da se vrvice niso razvezale. Ostale tri pa je bilo potrebno privezati zraven tako, da je nastala piramida. Otroci so se v njih skrivali, jih premikali. Vsak je tako ustvaril svojo hiško, svoj brlog, svoje zavetje… Lahko so jih premikali in se z njimi igrali, vendar so ugotovili, da morajo paziti, ker so bile poleg sosednje piramide in je bilo gibanje zato omejeno. Na koncu so jih zložili še v urejeno kolono, pri čemer je bilo zopet pomembno opazovanje matematičnih in prostorskih zakonitosti, da je nastala urejena vrsta.

Kaj je bilo torej bistvo arhitekturne delavnice?

Otroci so, ne da bi bili prisiljeni, razmišljali o urejanju prostora. Dobivali so individualne in kolektivne izkušnje, prav tako kakor v realnosti, ko gre za urejanje prostora. O tem, da ga lahko urejajo po individualnih željah (svoj dom), a da morajo hkrati spoštovati pravila skupnosti (naselje).

Kakšne aktivnosti pripravljate v prihodnje?

Po vzorih tujih držav, ki imajo izobraževanje o arhitekturi že zelo dobro razvito (skandinavske dežele, Avstrija, Nemčija, Irska, Avstralija in celo Hrvaška) tudi pri nas pripravljamo aktivnosti, namenjene različnim starostnim skupinam. V Mestnem muzeju se bo do spomladi zvrstilo sedem arhitekturnih delavnic, ki jih bodo vodili priznani slovenski arhitekturni biroji. Namenjene bodo otrokom od osem do dvanajst let. Različne delavnice potekajo tudi po slovenskih vrtcih in šolah. Novembra, ko bo mesec oblikovanja, med drugim pripravljamo predavanje in delavnico.