Mediji so že dlje časa namigovali, da ste noseči oziroma vas spraševali, kdaj boste. Je bil to za vas pritisk ali nekakšna 'motivacija'?

Ni šlo ravno za pritisk, je bilo pa zadnje mesece precej neprijetno. Pa vendar vem, da velik del krivde nosim sama, saj sem na začetku leta na neko vprašanje glede otrok zelo nepremišljeno odgovorila, da čutim, da prihaja pravi čas zame, oziroma da si z Miho zdaj zares želiva otroka. Če bi vedela, da bo naslednjih dvanajst mesecev tako, kot je bilo, si tega trenutka povsem neprofesionalne iskrenosti zagotovo ne bi dovolila. Prav v vsakem intervjuju, prošnji za izjavo ali komentar je obstajalo vsaj majceno podvprašanje v zvezi z otrokom, iz katerega so mediji delali bombastične naslove. (smeh)

To pomeni, da je bila nosečnost načrtovana?

Predvsem je bila zelo zaželena!

Koliko otrok si želita?

Vsaj dva. Vendar pa je treba biti pri načrtovanju starševstva, kadar sta oba starša v svobodnih poklicih, zelo odgovoren.

Je to konec za vašo glasbeno kariero oziroma za koliko časa jo boste obesili na klin?

Srčno upam, da ne! (smeh) Pred enim mesecem je izšla moja nova plošča Ob tebi lepši je svet, na kateri se, poleg že znanih pesmi, kot so Levinja, Nedosegljiva, Stoje bom prebolela in Ob tebi lepši je svet, skriva še kar nekaj potencialnih uspešnic, ki jih je moja založba izbrala za radijske single tega leta. Manj bom prisotna v medijih, predvsem pa na odrih, saj v naslednjih mesecih ne bom nastopala. Namesto mene pa bo prisotna moja glasba in nove pesmi. Ker je glasba že vse življenje moja velika ljubezen, vem, da bom kmalu komaj čakala, da svojo publiko ponovno presenetim s čim novim. Čez koliko mesecev se bo to zgodilo, pa zdaj še ne morem reči, saj ne bo odvisno le od mene. (smeh)

Kako se počutite v nosečnosti, imate morda kakšne težave?

Predvsem sem srečna. Vse težave so ob tem, čeprav nekatere imam, prav malenkostne!

Se nosečnosti in poroda bojite ali ga komaj čakate?

Nosečnosti se ne bojim, njenega zaključka, torej poroda, pa kar precej. (smeh) Seveda pa tudi komaj čakam.

Bi lahko rekli, da imate v tem obdobju tudi čustvena nihanja in kako vse skupaj prenaša Miha?

Mislim, da sem kar v redu, pa tudi Miha je zelo razumevajoč. Res pa je, da me včasih skrbi, če je z otročkom vse v redu in takrat me Miha miri ter mi predvsem prepoveduje branje internetnih nosečniških forumov, ki znajo človeka prav pošteno prestrašiti.

Komu sta najprej povedala veselo novico?

Staršem. Res sva se težko zadrževala, da jim nisva povedala že isto minuto, ko sva “pridelala” tisti plusek. (smeh)

Bosta vprašala za spol?

Ja, ker otroka ne razumeva kot darilo, ki naj bi naju presenetilo, pač pa pričakujeva malo osebnost. Za zdaj žal še skriva, ali je punčka ali fantek, nama je pa tako in tako popolnoma vseeno.

Je otroška sobica že pripravljena?

Ni. Ampak do poletja bo že! Čaka naju namreč še nekaj mešanja betona, saj bova morala malo prizidati.

Sta imeni že izbrala?

No, tu imava pa težavo. (smeh) Ker prej o tem nisva nič razmišljala, nama zdaj nikakor ne uspe priti do ožjega kroga.

Bi radi rodili po naravni poti ali z epiduralno anestezijo?

Čeprav obstajajo dobri razlogi tako za eno kot drugo vrsto poroda, se trenutno nekako bolj ogrevam za epiduralno anestezijo. Verjamem, da lahko strah in bolečina pri porodnici izzoveta veliko stresnih hormonov, ki jih mama prenese direktno na otroka, poleg tega pa nekateri trdijo, da je v primeru analgezije porodni kanal bolj sproščen in je prehod za otroka lažji. No, časa za razmislek in zbiranje informacij je še vedno več kot dovolj in prav lahko se zgodi, da bom imela čez nekaj mesecev o tej temi popolnoma drugačno mnenje.

Kakšni občutki vas obhajajo na ultrazvoku?

Ko zaslišiš bitje otrokovega srca in vidiš njegove gibe, mahanje z rokicami … sploh ne moreš dojeti! Dokler tega ne doživiš sam, so vsi opisi le zelo bled približek tistega, kar v resnici začutiš!

Skratka, vaše življenje se zdaj vrti okoli malega čudeža?

Na zunaj ne toliko, v mislih pa … Ja, ves čas! (smeh)