Ne razumete?

Psihologi pravijo, da starši iz trgovine prinesemo tiste stvari, ki jih imamo mi radi. In tudi pripravimo jih tako, kot jih potem najraje jemo. Imamo torej možnost izbire! Otroci pa tega nimajo – morajo jesti tisto, kar smo jim mi izbrali. Zato ni nujno, da jim je to tudi všeč. In če tega ne pojedo, pravimo, da so izbirčni. Če pa ima otrok podoben okus našemu, se ne pritožujemo. Psihologi zato pravijo, da bi morali biti starši bolj prizanesljivi do otrokovega občutka pri hrani – zlasti če imate doma tri- ali štiriletnika, ki je šele v fazi oblikovanja svojega okusa.

Otroci potrebujejo dopoldansko in popoldansko malico, saj porabijo toliko energije, da je čas med glavnima obrokoma – med zajtrkom in kosilom oziroma kosilom in večerjo – enostavno predolg. Težava pa je v tem, kaj mu ponudimo: lakota se namreč velikokrat zameša s požrešnostjo. Če otrok potoži, da je lačen, mi pa mu za malico ponudimo čokoladne piškote, naslednjič ne bo tožil, da je lačen, ampak bo zahteval piškote. Zato vnaprej razmislite in mu ponudite puding, skuto s sadjem, krekerje s sirom itd. Če bo imel otrok pet obrokov dnevno, vmes ne bo nikoli tako lačen, da bi potreboval sladke razvade. Sladke prigrizke ponudite po kosilu kot sladico ali kot dodatek, nikoli pa naj ne nadomestijo obroka.

'Tega ne maram!'

Znana izjava? Psihologinja pravi, da je nespametno otroku postreči s hrano, za katero vemo, da je ne mara. S tem ne bomo nikomur prizanesli, le mi se bomo razburjali. Prav zato naj bi bilo dobro postreči s tistim, kar gre otroku v slast oziroma da nove okuse vpeljujemo postopoma. Napaka je, če recimo vemo, da ima otrok zelo rad golaž in polento, na kar nam on reče, da tega 'ne bi jedel, ker ne mara', mi pa popustimo in mu hitro pripravimo kakšno drugo jed. Psihologinja pravi, da pri takšnih otrokovih muhah ne bi smeli popuščati oziroma da moramo stvar izpeljati taktično – naj poje samo polento ali samo golaž s kruhom. Nikakor pa ne snemo podleči takim vrstam muhavosti, ker se bomo ujeli v lastno zanko.

Ko reče, da je sit, ga ne silite s hrano!

Če ste še 'iz stare šole', potem so vam starši ali stari starši najbrž rekli, da ne smete od mize, dokler krožnik ne bo prazen ali da boste tisto, česar ne boste pojedli za kosilo, dobili za večerjo. Pomislite, kako ste se ob tem počutili in kako dobra se vam je potem zdela tista jed. Prav zato otroka ne silite s hrano, če reče, da je sit – enako kot mu ne odtegnite nobene hrane, če reče, da je lačen. Če glavnemu obroku vedno sledi sladica, potem imejte v mislih otrokovo taktičnost in pretkanost pri obedih, ki njemu ne gredo najbolj v slast. Zakaj bi se trudil s špinačo in krompirjem, če pa bo potem tako ali tako dobil čokoladne piškote, ki ji bo lahko pojedel toliko, kolikor jih bo hotel? Sladica naj bo sestavni del kosila in ni treba, da je ''sladka'' – poobedek je lahko tudi kakšen kos sadja.

Tu boste našli idejo za pripravo odlične malice.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na