Naj otroku, ko se postavi na noge, pomagam pri vseh nadaljnjih korakih? Naj kupim hojco ali voziček, da se bo nanj opiral? Naj ga pri hoji podpiram in vodim za roke? Katere so tiste stvari, s katerimi bom preveč posegla v otrokov naravni fiziološki razvoj in mu lahko bolj kot pomagam, škodim? O vsem tem smo se pogovarjali z razvojno fizioterapevtko Darjo Nagode.

Naša sogovornica že takoj na začetku pove, da je bilo na temo učenja hoje ''že ogromno povedanega. A vendarle še vedno pogosto videvamo, kako odrasli otroke vodijo za roke in jih učijo hoditi, pa čeprav so že kdaj slišali, da to ni potrebno. Prav tako so že slišali, da tudi uporaba hojce ni priporočljiva, pa jo vseeno nekateri še vedno uporabljajo, ker preprosto ne vedo in ne razumejo, v čem je ta škodljivost.''

Če je ata športnik, ali bo sin tudi?

Fizioterapevtka Darja Nagode pravi, da je razvoj otroka in s tem njegovih gibalnih sposobnosti pogojen tako z dednostnimi dejavniki kot dejavniki iz okolja, v katerem otrok živi. "Otrok od svojih staršev podeduje tudi precej gibalnih značilnosti, ki pa se glede na okolje in njegovo dejavnost v njem odrazijo na njemu lasten način," pravi fizioterapevtka. Okolje, ki nas obdaja, je tako materialno kot tudi vrednostno in kulturno, kar je razlog, da v različnih kulturah starši otroke vzgajamo različno. In tako ima slovenska mama od svojega otroka različna pričakovanja kot na primer afriška mama, vsaka pa v skladu s svojimi najboljšimi prepričanji, željami in zmožnostmi. "Ne poznam staršev, ki bi otroku s svojimi dejanji namerno škodili. Starši z otrokom sodelujemo instinktivno, z namenom zadovoljevanja njegovih potreb. Tako nas predaja občutek, da smo dobri starši, ko nam to uspeva z malo manj napora," dodaja sogovornica.

Starši vzgajamo na podlagi izkušenj

Darja Nagode pravi, da starši pri rokovanju in sodelovanju z otrokom uporabljamo izkušnje, ki jih imamo od prej: spomnimo se, kako sta ravnala naša mama in oče, kako je delala starejša sestra ali starejši brat, ali pa se ravno tako, kot smo to videli pri sorodnikih ali prijateljih.

"Vsi 'dobri starši' se tudi podzavestno prilagodimo svojim otrokom in jim sledimo v tistem, kar otrok od nas zahteva in pričakuje. Če je otrok zdrav, je običajno naše ravnanje z njim zdravo in normalno. Pri otroku, ki pa ima v razvoju težave, se starši prilagodijo njegovim zmožnostim in potrebam tako, kot najbolje vedo in znajo. Pogosto se znajdejo v situacijah, ko je njihovo ravnanje z otrokom napačno in še poglabljajo otrokovo težavo, namesto da bi ga vodili proti kakovostnemu razvoju," pravi fizioterapevtka.

Upoštevati nasvete iz knjig in revij?

Revij o nasvetih za zdravo nosečnost, priprave na porod in starševstvo danes ne manjka. Nasvetov, kako vzgajati, na kaj biti pozoren in katere so največje pasti otrokovega odraščanja, je malo morje. Fizioterapevtka Nagodetova pravi, da prek delovnih izkušenj opaža ta viden porast posluževanja nasvetov za pravilno sodelovanje z otrokom iz revij, knjig, spletnih portalov in forumov. Pri tem pa opozarja, da "ti nasveti niso vedno uporabni za vse otroke, v vsaki družini in različnih kulturnih okoljih. Tisto, kar velja za otroke v Afriki, ni nujno, da velja tudi za naše otroke, in obratno. Ker sama delam na Jesenicah, kjer imamo zelo pestro narodnostno in kulturno okolje, verjemite, da sem ugotovila, da splošnih za vse veljavnih nasvetov in resnic ni." Prav zato je treba upoštevati vse dejavnike, zagotovo pa vsaka mama najbolje pozna svojega otroka in ve, kaj je dobro zanj.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na