Ločitev je nepreklicna odločitev dveh odraslih oseb, ki skleneta, da bosta zaključila odnos in zaživela vsak svoje življenje. Vsak otrok čuti vzdušje med starši – če med njimi vlada napetost, bo napetost in stisko čutil tudi sam.

A ker je še premajhen, da bi se s težkimi občutji znal spoprijeti, to zanj predstavlja velik stres. Takšna težka občutja se porajajo tudi v procesu ločitve, sploh če je ta povezana z manipulacijami, izigravanji, čustvenimi igricami in izsiljevanji.

Če zakonca začneta svoje konflikte odigravati preko otrok, predstavlja to zanje nepredstavljivo stisko, ki vodi tudi do težjih čustvenih težav. Otrok se nenadoma znajde med dvema ognjema, kar je zanj izjemno krivično.

To je običajno videti tako, da otroka izsiljujeta. "Mamica te bo imela rada samo, če se z očijem ne boš več pogovarjal. Zdaj imaš samo še mene ..." Ali pa: "Ne mara naju več, zato naju je zapustil." Otrok, ki si niti približno še ne zna razložiti, zakaj je do razhoda prišlo, bo v takšnih primerih vso krivdo prevalil nase in bil z njo primoran živeti.

Preberite še: Dobro je vedeti: 10 razlogov za ločitev

Ko se v družini zgodi ločitev, je v prvi vrsti potrebna velika mera sočutja do otroka, saj on ni kriv za ničesar, kar se dogaja med zakoncema. Da bi karseda ugodno in brez večjih zapletov zmogel iti skozi tako občutljivo obdobje, je potrebno upoštevati nekaj ključnih nasvetov: 

– Ne razlagajte otroku na dolgo in široko vseh podrobnosti, ki se tičejo odraslih. To ni njegova stvar. Ima pa pravico vedeti, kaj se dogaja in dobiti potrditev, da bo vse v redu. "Z očijem/mamico te imava zelo, zelo rada, vedno te bova imela. A odločila sva se, da je za našo družino najbolje, če živimo ločeno."

– Če vas otrok sooči s težjimi vprašanji, na katere še nimate odgovora, si vzemite čas za razmislek in ne dajajte lažnih informacij. Raje recite: "Z očetom še ne veva, kako bo, ker se še dogovarjava. A zagotovo boš še vedno preživljal čas z obema."

– Če opazite, da je otrok zaskrbljen, to izpostavite. Vprašajte ga, kaj ga muči in pomirite njegove skrbi. Otrok mora slišati, da bo vse v redu, da ima še vedno očeta in mamo, ki ga imata nadvse rada.

– V težjih trenutkih vas bo otrok morda videl razburjene, objokane, žalostne, zato mu mirno razložite, da so čustva nekaj običajnega in da jih moramo izražati, ko to začutimo. Dajte mu potrditev, da ni on kriv za to, in da bo vse v redu.

– Pri nekaterih otrocih se je izkazalo, da veliko lažje delijo svoje občutke z drugimi odraslimi, ki niso neposredno povezani z ločitvijo – to so lahko babice, tete, strici, vzgojitelji, učitelji. Vzpodbujajte ga, naj izrazi občutke, ko to začuti.

Preberite še: Vzgoja otrok po ločitvi

Obenem je velikega pomena tudi vzdrževanje varnega in predvidljivega okolja, ki je povezano z rutino. Ta namreč daje otroku občutek varnosti in pomaga obvladovati spremembe, ki pridejo z ločitvijo. Ohranite majhne, a pomembne rituale, ki jih je otrok navajen že od nekdaj (npr. branje knjige pred spanjem, sprehod, igralna urica s prijateljem …).

Če je le mogoče, ne spreminjajte otrokovega okolja, saj selitev predstavlja le še dodaten stres. Dajte otroku tudi možnost, da sam sprejme določene odločitve, kar mu bo dalo občutek kontrole in suverenosti. Malce starejše otroke lahko naravnost vprašate, koliko časa si želijo preživeti z drugim staršem. Ne pozabite tudi na sprostitev in zabavo, saj življenje teče dalje. Poskrbite za piknik v parku, ples, poslušanje glasbe in zabavne igre.

Preberite še: Kako bo ločitev lažja?