''17. maja 2012 obeležujemo svetovni dan hipertenzije. Zato bodo v tednu od 14. do 18. maja 2012 na pobudo Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) in Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva v organizaciji zdravstvenih domov in regijskih zavodov za zdravstveno varstvo po Sloveniji potekale različne aktivnosti – osveščanje ljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka, meritve krvnega tlaka, ugotavljanje dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki vplivajo na pojav zvišanega krvnega tlaka in drugih kroničnih bolezni, ter ustrezno svetovanje in spodbujanje ljudi k redni kontroli in doslednemu zdravljenju že zvišanega krvnega tlaka,'' poroča IVZ. Hipertenzija je namreč kronično stanje, za katerega je značilen zvišan krvni tlak.

Kaj vpliva na visok tlak?

''Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga,'' poudarja Jožica Maučec Zakotnik z IVZ. Na prekomeren vnos soli opozarja tudi izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ: ''Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje, priprava hrane ter obroki, zaužiti izven doma.''

Asis. mag. Jana Brgljan Hitij, dr. med., predsednica Sekcije za arterijsko hipertenzijo, pojasnjuje, da na splošno velja, da je vrednost krvnega tlaka, ki lahko vodi v srčno-žilne bolezni, kot so miokardni infarkt, odpoved ledvic in možganska kap, 140/90 mmHg.

Preprečite visok krvni tlak

Bodite dober zgled svojim otrokom in poskrbite za zdrav slog življenja. Vaš jedilnik naj bo pester, uživajte dovolj sadja in zelenjave. Ne preskakujte obrokov! Zavedajte se, da povečana telesna teža lahko botruje hipertenziji, a kljub temu ne nasedajte hitrim obetavnim dietam. Prav tako pozabite na predelana živila in hitro prehrano, ki vsebujejo veliko soli. Najbolj poglavitno pa je to, da se dovolj gibate. Izkoristite prosti čas in skupaj z otroki kolesarite, plavajte, vrtnarite, hodite, plešite … Strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja priporočajo, da naredite nekajkrat dnevno po 10 minut preprostih vaj. ''Nekaj namigov: v službi uporabljate stopnice, ne dvigalo; parkirajte avto in prehodite ulico ali dve; vklopite glasbo in zaplešite; po kosilu pojdite na sprehod; če imate sedeče delo, vsako uro vstanite, se pretegnite in sprehodite; igrajte se z otroki, vnuki, sosedi – zunaj.'' Svetujejo, da si krvni tlak merite redno.

Koliko ljudi v Sloveniji ima povišan krvni tlak?

Po podatkih IVZ ima v Sloveniji povišan krvni tlak 39,6 odstotka prebivalstva. V raziskavo so vključili prebivalce treh regij, in sicer stare od 25 do 64 let. ‘’V okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilne bolezni, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2002 in na podlagi podatkov registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, ugotavljamo pri 500.000 prebivalcih Slovenije (moški stari od 35 do 65 let in ženske, stare od 45 do 75 let), da ima povišan krvni tlak 33,2 odstotka pregledanih oseb.’’ Tretja slovenska raziskava, in sicer iz leta 2008, Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije, na podlagi samoporočanja, ugotavlja, da ima povišan krvni tlak 23,8 odstotka moških in 17,4 odstotka žensk. ‘’Omejen razkorak deležev zvišanega krvnega tlaka med raziskavami, kjer je krvni tlak izmerjen ali samoporočan, kaže, da se veliko ljudi ne zaveda, da imajo zvišan krvni tlak,'' pojasnjujejo strokovnjaki z IVZ.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na