Dve Američanki sta za to izvedeli po tem, ko so jima povedali, da otroci, ki sta jih devet mesecev nosili pod srcem in jih tudi rodili, niso njuni. Ženski sta bili prepričani, da so otroci njuni; spočeti so bili namreč povsem naravno, vendar je DNK kazal drugače.

Zdravniki so bili zmedeni, a odločeni, da pridejo stvari do dna. Ugotovili so, da sta ženski himeri – gensko to pomeni dve posameznici v enem, drugače povsem običajnem telesu. Predvidevajo, da do tega pride, ko se zarodka dvojajčnih dvojčkov – dve istočasno oplojeni jajčeci – združita v en sam zarodek. Ali kar je še bolj nenavadno, da eden od zarodkov drugega dobesedno poje ter v procesu vsrka še nekaj njegovih celic in s tem tudi DNK.

Dvojček, ki izgine

Tak pojav je dokaj pogost; na vsakih 100 nosečnosti naj bi bilo vsaj nekaj 'izginulih' dvojčkov, ker je eden pojedel drugega. Na začetku je v takih primerih običajno videti, kot bi ženska pod srcem nosila dvojčka, nato pa eden od njiju nenadoma izgine.

Sicer je največ takih primerov pri umetnih oploditvah, ko ženski, že zaradi povečanih možnosti zanositve, vstavijo več zarodkov hkrati. Občasno pa se to pripeti tudi pri naravni oploditvi - ali se zarodka v prvem trimesečju nosečnosti združita, ali pa eden drugega poje. Zakaj do tega pride, znanstvenikom še ni jasno.

Primera Lydie Fairchild in Karen Keegan sta v Združenih državah Amerike dvignila kar veliko prahu. Ko sta se na sodišču borili ena za svoje otroke, druga pa za svoje življenje, so zdravniki ugotovili, da sta obe himeri.

Prosila za pomoč in se znašla na sodišču

Lydia Fairchild je bila ponosna mati dveh otrok, pod srcem pa je nosila že tretjega, ko se je morala soočiti z nenavadnim izzivom. Pri 26. letih je bila brezposelna, zato je zaprosila za socialno pomoč za svoje otroke. V takem primeru pregledajo kri vsem družinskim članom, da ne bi prišlo do kakšne goljufije. Prepričati se morajo, da je prosilec z otroki res v sorodu in jih ne izkorišča le zato, da bi prišel do denarja.

Ko so jo poklicali s socialne službe, naj se takoj zglasi pri njih, je mislila, da gre le za rutinski pogovor. Ko je prispela, pa so jo zaslišali, kot bi bila osumljena zločinka. Rezultati DNK preizkusov so namreč pokazali nekaj, na kar ne bi ponosna mamica pomislila niti v sanjah – da ni mati svojih otrok!

Preizkusi DNK ne lažejo!

Odkrili so, da njen partner je oče obeh otrok, ona pa ni njuna mati. Takrat se ji je svet postavil na glavo. Prepričana je bila, da so nekje naredili napako, a jo je socialna delavka zavrnila, češ da preizkusi DNK nikoli ne lažejo in so 100-odstotno zanesljivi. Preden je skrušena Lydia odšla, ji je še zabrusila, da lahko kadarkoli pridejo po otroka.

Denarno pomoč je socialna služba zavrnila; osumili so jo celo, da je bila plačana nadomestna mati, da bi prišla do denarja. Odhitela je domov, da bi jih prepričala s fotografijami iz časa nosečnosti in rojstnimi listi otrok. Istočasno je poklicala še svoja starša, ki sta mislila, da se šali. Nato je začela jokati in vedela sta, da je nekaj hudo narobe, saj sta bila oba prisotna pri porodih.

Čas je, da si poiščete odvetnika

Obupana je poklicala svojega porodničarja dr. Leonarda Dreisbacha, ki je bil prisoten pri obeh porodih in mu povedala, kaj se je zgodilo. Zagotovil ji je, da jo bo na sodišču podprl. „Povedal bi jim, da je zagotovo rodila oba otroka in da sta njena. Da ne vem, kaj je narobe z DNK preizkusi, a otroci so nedvomno njeni,“ je takrat dejal.

Še enkrat so preverili DNK vseh in rezultati so bili enaki – Lydia ni bila mama svojih otrok. Po treh zaslišanjih na sodišču ji je sodnik dejal, naj si poišče odvetnika. Takrat je naletela na novo oviro – nihče je ni želel zastopati, saj so menili, da DNK dokazi ne lažejo. Končno je prepričala odvetnika Alana Tindella, ki jo je še sam zaslišal in ji le verjel, da govori resnico.

Ste otroke ugrabili?

Vedno znova je morala odgovarjati na ista vprašanja: „So otroci sestrini? So bratovi? Ste otroke ugrabili, da bi ogoljufali državo?“ Ker pa je bila tako odločna, se je Tindell odločil, da jo bo zastopal. Vendar tudi z odvetnikom ni šlo nič bolje.

Medtem ko so v Washingtonu že obupavali zaradi obremenilnih dokazov, pa se je v Bostonu pojavil podoben primer.

Tam se je Karen Keegan pripravljala na presaditev jeter in zato so testirali njene sinove. Tudi pri njej se je izkazalo, da ni mati otrok, ki jih je rodila. Vendar so v njenem primeru zdravniki ugotovili, zakaj je temu tako.

Nenavadne novice

Zdravnik je Keeganovo poklical in ji povedal, da ima zanjo zelo nenavadne novice - nekaj, s čimer se še ni srečal, odkar je začel opravljati svoj poklic. Njeni otroci niso imeli enake DNK. Družinski člani so namreč dali kri, da bi preverili, ali lahko Karen dobi ledvico katerega od njih. Rezultati krvnih preiskav pa so vse presenetili.

Otrok običajno podeduje gene obeh staršev, v njenem primeru pa je bilo videti, da dva od otrok nimata niti trohice njene DNK. Zdravniki so takoj začeli razmišljati, kako je to sploh mogoče. Tudi njo so temeljito izprašali, saj so mislili, da je to zaradi umetne oploditve ali celo česa hujšega.

Morda neuravnovešena

Vprašali so jo, kje je otroka rodila ter ali je zanosila po umetni oploditvi. Ko tako niso nikamor prišli, so podvomili v njeno uravnovešenost, oz. da govori resnico o svojih otrocih. Odločili so se storiti vse, kar je v njihovi moči, da se dokopljejo do resnice.

Z različnih delov Kareninega telesa so vzeli so vzorce DNK – preverili so njene lase, kri, ji odvzeli vzorec sline. Vendar DNK-ja njenih sinov niso našli. Nato je Keeganova povedala, da so ji pred kratkim iz ščitnice odstranili živčni vozel. Na srečo so zdravniki našli vzorec tega tkiva in to jim je razkrilo, v čem je bila skrivnost.

Lastna dvojčica

DNK iz tega vzorca se je ujemal z DNK-jem njenih sinov. Ugotovili so, da je Karen na nek način svoja lastna dvojčica – po krvi sodeč ena oseba, v notranjosti dve posameznici v enem telesu. Takih primerov naj bi bilo sicer več v živalskem svetu, vendar pa tudi pri ljudeh to ni izključeno.

Rešitev za Lydio

Medtem se je v Washingtonu Fairchildova še vedno borila za svoje otroke. Na sodišču in v socialni službi so še vedno dvomili, da govori resnico. Zato je bil pri njenem tretjem porodu prisoten celo sodni sluga. Takoj, ko je rodila, so njej in novorojenčku vzeli vzorec DNK. Primerjava je spet pokazala, da otrok ni njen.

Kljub temu, da je sodni sluga videl porod, so še vedno dvomili v resničnost njenih izjav. Obtožili so jo, da je le plačana nadomestna mati. Nato pa je njen odvetnik zasledil zgodbo Karen Keegan in prosil sodnika, da sojenje prestavijo. Želel je pridobiti dovolj časa, da naredijo nove preiskave.

Primer zaključen

Končno so našli, kar jim je bilo prej skrito. Tudi Fairchildova je bila svoja lastna dvojčica in vzorci DNK iz tkiva notranjih organov so pokazali, da je res biološka mati svojih otrok. Sodnik je, ko so mu predstavili nove dokaze, takoj opustil primer.

Lydia je bila vesela, da sta se istočasno pojavili dve himeri – ona in Keeganova - saj bi ji drugače verjetno odvzeli otroke. Vendar se zaveda, da zdravniki niso mogli vedeti, da se je v maternici spojila s svojo sestro dvojčico ali jo celo pojedla. Bila je srečna, da se je za vse dobro končalo.