Pravice študentskih mamic in družin so zapisane v različnih zakonih, pravilnikih in statutih. Najpomebnejše boste našli v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pravice v zvezi s študijem v Zakonu o visokem šolstvu in Statutu Univerze v Ljubljani (oziroma Univerze v Mariboru), pravice o štipendiranju v Zakonu o štipendiranju in o vrtcih v Zakonu o vrtcih. Uporabne informacije bi študentskim mamicam tako morali posredovati Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za visoko šolstvo, koristne nasvete in napotke pa najdete tudi na Centru za socialno delo Šiška, v svetovalnici Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, obrnete pa se lahko tudi neposredno na Klub študentskih družin Slovenije, neprofitno organizacijo, ki deluje pod okriljem ŠOU.

Pravice iz naslova študentskega statusa

Pravice v zvezi s podaljšanim študentskim statusom lahko uveljavlja le mamica, ki je otroka rodila v času rednega ali izrednega študija, če ni prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Pripada ji eno podaljšano študijsko leto za vsakega živorojenega otroka.

V 70. členu Zakona o visokem šolstvu, ki ureja dodatno študijsko leto, je zapisano:
Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
V praksi to pomeni, da lahko mamica ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti.

Ugodnosti pri sprejemu v študentski dom

Študentske družine imajo prav tako posebne ugodnosti pri sprejemu v študentski dom (pravica do študentskega apartmaja v bloku za študentske družine). Najpomembnejša ugodnost je ta, da sta do subvencije za bivanje v domu upravičena tudi partner in otrok. Žal se pogosto zatakne pri čakalni vrsti za sprejem v študentski dom, saj je ta relativno dolga tudi za študentske družine.

Ob tem velja izpostaviti še pomembno ugodnost s področja sociale: vsaka študentska družina je upravičena do desetih dodatnih bonov za prehrano na mesec za vsakega otroka.

Pravica do štipendije

Študent-starš lahko zaprosi tudi za državno štipendijo, vendar mora zanjo izpolnjevati pogoje, ki se različno ocenjujejo (glede na družbeni položaj in okoliščine). Pri tem je zanimivo, da zakon jemlje starševstvo kot opravičljiv razlog, da študentka-mamica letnika ne izdela in ima zato ob takojšnjem ponavljanju letnika spet pravico do štipendije. Te pravice pa ni možno uveljavljati kasneje in tudi ne med podaljšanim absolventskim stažem.

Preživnina

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki otroku zagotavlja, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta; če se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta. Študent-starš lahko na centru za socialno delo zaprosi za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, a mora najprej pri svojih starših urediti preživnino zase, če je mlajši oziroma mlajša od 26 let in če partner družine ni sposoben preživljati. Prav tako mora prej pri očetu oz. materi svojega otroka urediti preživnino zanj, če študentska družina ni prijavljena kot dvostarševska.

Ker so študente do določene starosti v času študija dolžni skladno z zakonom preživljati starši, si morajo študentje najprej urediti preživnino staršev, šele nato zaprosijo za denarno socialno pomoč.

Dogovor o preživnini zase lahko študentska družina skupaj s starši sklene pri notarju, seveda pod pogojem, da se sporazumejo o znesku preživnine. Če se glede zneska preživnine ni mogoče sporazumeti in nastane spor, je treba pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka, pa morata starša na pristojno okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.

Otroški dodatek in druga pomoč mamici študentki

Otroški dodatek je verjetno najbolj univerzalna pravica pri nas. Predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.
Poleg pravic, ki jih imajo v izrednih primerih vse mamice - od starševskega dodatka do dodatka za nego otroka - lahko študentska družina na centru za socialno delo zaprosi tudi za pomoč za opremo novorojenca.

Sprejem otroka v vrtec

Iz naslova denarne socialne pomoči izhaja tudi pravica do vrtca. Zakon o vrtcih v 32. členu pravi: Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni.

A ravno pri vrtcih se zatakne, saj pride do druge težave. Za sprejem otroka v vrtec po klasični poti je namreč treba dolgo čakati, saj imajo prednost otroci, katerih starši imajo stalno prebivališče v Ljubljani ali drugem univerzitetnem središču. Tako se dogaja, da otroci študentskih staršev ostajajo prav na koncu čakalne vrste in na sprejem čakajo tudi več kot eno leto.
Klub študentskih družin Slovenije zato predlaga drugačno rešitev: ustanovitev vrtca zgolj za otroke študentskih družin, ki bi staršem olajšal marsikatero stisko, povezano z varstvom otrok.

Za več informacij o pravicah študentskih družin se lahko obrnete na Klub študentskih družin Slovenije, ki ima svoje prostore na Kersnikovi 4 v Ljubljani, ali neposredno na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani.