Morda so vam naslednji stavki znani: „Obleci se ali pa ostanemo doma!“ Seveda otrok hitro izbere drugo možnost. Vsi smo včasih žrtve drobnih ali malce večjih otroških uporov in morda vsi od njih res ne bodo pustili doživljenjskih posledic na vzgoji vašega otroka, vseeno pa je pomembno, da otroku dokažete, da ste starš. A včasih se nam pri uveljavljanju svoje volje lahko pošteno zalomi, zato le pazite, da se pri tem ne boste ujeli v lastno past.

Opozorite, a ne ukrepate

Kaj je najboljši recept, da vas otroci ne bodo jemali resno? Opozorite, a ob neupoštevanju nikoli ne ukrepate. Ste na obisku pri prijateljici in njenih otrocih. Vaš sin hiti vsem ostalim vleči stvari iz rok, ne glede na to, kaj primejo. „Pusti to pri miru ali pa ti bom vzela.“ A običajno se obrnete, pozabite, otrok pa vas tudi ne upošteva in vzorec se ponavlja. Ni prijetno, če je treba vedno igrati tistega, ki kaznuje, a če otrok stori nekaj narobe, mora sprejeti tudi posledice. Če stalno le ponavljate že tisočkrat slišana opozorila, bo otrok avtomatsko pomislil, da lahko to še nekajkrat ponovi, preden boste resnično ukrepali. Učinkoviti boste, če boste opozorili enkrat, drugič pa v omenjenem primeru malčka ločili od ostalih otrok. In če se še vedno nič ne spremeni, odidite. Ko boste naslednjič na obisku in se bo zgodba ponavljala, ga opomnite, kako se je končalo prejšnjič. „Upam, da nama ne bo treba prej domov ...“

Mamica nekaj, očka drugo

Ena od težav, na katero starši pogosto naletijo je, da se v marsičem ne strinjajo. Je očka prestrog in mama otroke bolj pocrklja, ko njega ni v bližini? Ali pa mama obljubi sladoled, če bosta otroka lepo obnašala, in čeprav tega ne storita, jima ga kupi očka. Čeprav mama in oče truda drug drugega zavedno ne spodkopavata, pa v bistvu počneta ravno to. Če imata glede vzgoje svojih otrok različne prijeme in predstave, tudi prav – a le dokler se strinjata, da ju bodo za enak prekršek pri obeh doletele posledice. Pa čeprav se mama tega loteva drugače kot oče.

Prepogosto podkupujete?

Le redki malčki so rojeni ljubitelji zelenjave, zato jih je treba kdaj pa kdaj podkupiti z bonbončkom ali koščkom čokolade. Če je bil to obred po kosilu, ga lahko prav kmalu začne zahtevati še pri večerji, nato pa še pri zajtrku ... in kaj kmalu bo otrok nagrado pričakoval še za kaj drugega. Bolje bo, da primerno obnašanje krepite in nagrajujete drugače. Namesto da otroku obljubite najnovejšo igračo, ga raje le glasno pohvalite in povejte, kako všeč vam je, da se je na obisku lepo obnašal. Če gre kaj po zlu, mu povejte, da ste izredno žalostni, da je razbil vazo. Trenutno morda ne bo velikega učinka, a otroku tako pomagati razvijati občutek vesti.

Vzgoja in potrpljenje gresta z roko v roki, a včasih vas malček potisne na sam rob, ne zmorete več in izgubite živce. Zajemite sapo, štejte do deset ali pa si vzemite minutko ali dve premora. Že to bo dovolj, da se boste odzvali popolnoma drugače. Če lahko, pustite otroka za nekaj minut samega, če ne, pojdita oba v drugo sobo, včasih pomaga že sama sprememba prostora. Otroci znajo biti pravi strokovnjaki v preizkušanju mej, lahko pa si kupite čas z opozorilom in takojšnjim ukrepom.

Predolgo čakate

Že tisočkrat ste rekli, da živahen malček ne sme odpirati kuhinjskih omaric, iz njih vleči posode in razbijati s kuhalnicami. Pa vendarle ne odneha in ko mu zagrozite, da tisti večer ne bo pravljice za lahko noč, to enostavno presliši. Le kako ne, če pa je ura dve popoldne, pravljica pa pride na vrsto šele zvečer? Otroci še nimajo razvitega občutka za čas in že po eni sami uri ne vedo več, kaj so storili narobe. Pomembno je, da posledice svojih dejanj občutijo zelo kmalu. Če sestrica bratcu vzame igračko z rok, zato nima smisla, da ji naslednji dan ne kupite sladoleda, temveč igračko vzemite takoj.

Preveč govorite

Že zdavnaj je čas za odhod v posteljo, ker pa mali Špeli ni do tega, ji na dolgo prigovarjate, kako koristen je spanec, da bo naslednji dan spočita. Čeprav se vam zdi pošteno, da svoje odločitve otroku obrazložite, morate vedeti, da otroci niso odrasli v pomanjšani različici. Dolge razlage in navodila jih zmedejo, niso vas vedno pripravljeni poslušati, včasih jim greste z govoričenjem enostavno na živce. Povsem dovolj je, če rečete, da Špela pred večerjo ne bo dobila nobenega piškota, preskočite pa predavanje o tem, kako sladkarije niso zdrave. Z otrokom govorite primerno njegovi starosti, starejši kot bo, bolj bo razumel, kaj mu želite z racionalnimi obrazložitvami povedati.