Kako to, da ste se po projektih Slovanska duša in Slovensko srce odločili tudi za otroške pesmice?

Velikokrat so mi ljudje povedali, kako radi majhni otroci poslušajo mojo glasbo, da jih orkester čisto pomiri. Vem tudi, da je v Sloveniji na voljo le malo zgoščenk z zapetimi uspavankami. Sama svoji hčerki praktično vsak večer pojem. Zato sem bila povabila založbe zelo vesela, po francoskem izvirniku smo posneli uspavanke, prevedene v slovenščino.

Ste pesmice že zapeli svoji hčerki? Imate morda sami doma kakšno posebno rutino za večerno uspavanje?

Seveda. Že ko sem poslušala francosko verzijo in se jih učila, je večkrat sedela pri meni za računalnikom in jih zamaknjeno poslušala. Zelo so ji všeč, saj imajo res izjemno prikupne melodije in zelo lepa, za otroke zanimiva besedila. Včasih, ko ne more zaspati, ji zapojem skoraj celotno zgoščenko. Drugače pa s tem ni težav, saj praktično ne spi več čez dan in je zvečer zelo utrujena.

Kaj je tisto, česar se iz svojega otroštva najbolj spominjate?

Domačega dvorišča in neskončno dolgih poletnih večerov, ko nas niso priganjali domov in smo se s sosedi igrali skrivalnice, Nemce in partizane (čeprav nihče ni hotel biti Nemec) in druge igre. Moj oče pa nam je organiziral cele turnirje v badmintonu in nas včasih prepričal v čistilno akcijo. Tisti, ki so nabrali največ smeti, so dobili doma narejene medalje.

Kakšni ste bili kot majhna deklica in kaj ste hoteli postati, ko odrastete?

Želela sem postati 'kraljica sveta,' bila sem obsedena s prebiranjem pravljic. Mislim, da sem po večkrat prebrala vse zbirke pravljic v knjižnjici. Ko sem bila malo večja, pa arheologinja, astronavtka ali manekenka. Precej pester nabor ...

Kdo je imel na vas v otroštvu največji vpliv?

Zagotovo mama, zelo sem bila navezana nanjo. Drugače pa sem od otrok vedno malo izstopala in sem se zato najbolje počutila v svojem domišljijskem svetu in s svojimi knjigami.

Katere pesmice ste kot otrok sami najraje poslušali in katere od teh danes predvajate hčerki?

Rada sem imela vso glasbo, zaradi mame pa sem poslušala precej klasike. Labodje jezero, Carmen ... Vedno me je izjemno privlačila glasba in tudi najljubše avdio pravljice in risanke sem si izbirala po njej. Hčerka posluša vse. Če ji malo povem o besedilu, jo zanima tudi San Remo, zelo rada ima moje posnetke, zadnjič sem jo 'uvajala' v muzikal Moje pesmi moje sanje, ki ga obožujem že od otroštva ...

Kako ste Izabeli izbrali ime?

Jaz sem si želela Elizabeto ali Elizo, možu pa to ni bilo všeč. Na koncu sva se dogovorila za Izabelo, ki je španska različica tega imena. Pa tudi lepo gre skupaj s priimkom.

Kako združujete kariero in materinstvo? Vam kdo priskoči na pomoč?

Brez babic in dedkov bi bilo nemogoče. K sreči vsi živijo blizu in hčerke ni problem pustiti kadar koli čez noč, tudi po več dni ... Ko je bila na primer stara pol leta, sem nekaj mesecev redno potovala v tujino, nastopala sem na predstavitvah Slovenije po Evropi in vse je šlo popolnoma brez težav. Saj potem vse nadoknadimo. Jo je pa sedaj, pri treh letih in pol, veliko težje pustiti kot takrat. Jaz jo bolj pogrešam.

Vas morda vaša medijska prepoznavnost kdaj jezi?

S tem nimam težav, saj javno in zasebno življenje strogo ločujem.

Na odru dajete videz uglajenosti in iskrenosti? Koliko se vaša javna podoba razlikuje od Mance zasebno?

Mislim, da sem na odru in v interjujih točno taka, kot sem v resnici, iskrenost je osnovni del moje narave. Drugače ne bi mogla delati take glasbe. Zanimivo je edino to, da sem zasebno morda malo bolj introvertirana in sploh ne preveč družaben človek, na odru pa se pojavi ta popolna ekstrovertiranost, veselost in naboj energije.

V čem vas je materinstvo najbolj spremenilo? Kako je obogatilo vaše življenje in kaj veste zdaj, česar prej niste?

Prej sem vedno mislila, saj ni nič hudega, če morda sploh ne bi imela otrok, glavno je moje delo. Zelo sem se motila. Šele s tem, ko sem mama, sem se res uresničila in zame je to tudi najpomembnejša stvar na svetu. Nikoli si nisem mislila, da imeti otroka, pomeni imeti toliko več ljubezni vsak dan znova.

Kakšen je vaš dan? Kako se med vsemi obveznostmi razvajate in katera je vaša najljubša razvada?

Vsak je malo drugačen. Izabela še ne hodi v vrtec, zjutraj jo pride iskat dedek, potem pa elektronska sporočila, telefoni, vaje, sestanki za nove projekte, koncerte... Z možem velikokrat za nekaj dni odpotujeva. Dnevi so zelo polni, časa za prijatelje je premalo. Tudi razvajam se preredko. Če mi ostane čas, grem teč ali pa si naredim slano kopel. In ko nisem pod pritiskom, rada kaj dobrega skuham.

Katere pesmi so vam osebno najljubše, takšne, ki se jih nikoli ne naveličate prepevati?

Pesmi, ki imajo lepo melodijo, ne glede na žanr. Glasba je nekaj najlepšega na svetu in ima neverjetno moč.

Se vam zdi pomembno, da so otroci v stiku z glasbo? Kaj mislite, da pridobijo, če se z njo v stiku že od malega?

Mislim, da bi na splošno moralo biti več poudarka na glasbi, tudi v šolah – učenje glasbe na otrokom zanimiv način. Dokazano je, da vpliva na vodo v telesu in ker so naša telesa v vsaj 80 odstotkih voda, dejansko zelo vpliva na naše fizično počutje. Tudi glasbene šole se mi zdijo zelo pomembne, če tudi otrok potem sčasoma to opusti oziroma če ne bo nikoli glasbenik, mu bo to dalo neko širše poznavanje glasbe in ljubezen do nje za vse življenje. Umetnost pa je tista, ki nas dela ljudi.

Česa bi se morali otroci danes po vašem mnenju še posebej naučiti?

Mislim, da učenja starih manir, pokončne drže, etike in čim večjega spodbujanja k iskrenosti, poštenosti in lastni integriteti, sledenju svojim sanjam. In ljubezni ter skrbi za naravo in sočutja do vseh živih bitij. Seveda pa vse to – najbolj z lastnim vzgledom.