Marsikdo misli, da so maščobne blazinice usojene le pripadnicam ženskega spola z malo več kilogramov. Kakšna zmota! Živi dokaz sem jaz! Zlezem v najmanjšo konfekcijsko številko, oblečem lahko vse to, kar nosijo najstnice, kljub temu pa na mojih stegnih lahko opazite ''bunkice''.

Bliža se čas dopustov in v meni kar vre, zopet se bom morala po plaži sprehajati zakrinkana v pareu, da me moški ne bodo obsojali, kako neodgovorna sem do svojega telesa, in druge ženske kritizirale. Ob slednjih, predvsem tistih z idealno postavo, dobiš seveda manjvrednostni kompleks in bi glavo najraje kot noj zaril v pesek …

Trenirala sem …

Ta ženska težava je moj zvesti spremljevalec že iz osnovne šole. Verjeli ali ne, bila sem zelo aktivno dekle, večkrat na teden sem trenirala košarko, se potila tudi med vikendi na tekmah, popoldneve sem preživela na igrišču, ko smo se skupaj s prijatelji igrali super igro – med dvema ognjema. S starši smo se večkrat odpravili na izlet v gozd ali hribe, mama se je zelo trudila, da sva se z bratom zdravo prehranjevala.

Sošolke so mi pripovedovale, kako včasih zaplavajo v obdobje, ko jim ustreza jesti le sladko ali slano hrano, jaz pa tega resnično nisem poznala. Moje življenje se nikoli ni vrtelo okrog polnih krožnikov, izbranih jedi, ''prenajedanja'' s čipsom, bonboni, sladoledom ... Ne poznam nočnih pohodov, ko ženska dobesedno napade hladilnik. Ko se v moje življenje prikrade vihar, težav ne rešujem s čokolado …

In kljub vsemu, tu je! Tako očiten, da kar bode v oči … Poskušala sem se ga znebiti z ultra učinkovitimi kremami, ki obljubljajo čudeže, revolucijo na moji koži. Poskusila sem najprej en izdelek, potem so mi kolegice priporočale ekstremno obetajočega drugega, a na žalost je še bolj viden. Ja, tudi domačo masažo sem poskusila in sem pridno zaposlila roke mojega moža, ampak zaman ...

Očitno sva si usojena, kajti med nosečnostjo se je še razlezel in mi dal vedeti, da pravzaprav nisem zvezdnica, ki bi lahko skakljala v kratkem krilu, ki se konča visoko nad koleni. Če bi imela ves denar tega sveta, bi si zagotovo privoščila luksuzne masaže in še druge tako opevane tretmaje v lepotnih salonih, ki zagotavljajo pozitivne rezultate. Mogoče bi se na ta način lahko poslovila od svojega večnega partnerja, ki me ne zapusti niti takrat, ko želim, da je moj videz popoln. Oh, ta celulit!

Končno slovo?

Medtem ko jaz na naslovnicah samo iščem kakšno igralko in pevko, ki jo je napadel celulit, v veri, da nisem edina na svetu, ga moj mož sploh ne opazi. Tolaži me s tistimi pogledi, ki govorijo, da sem še vedno zapeljiva, da še vedno žarim … Na tisoč in en vroč način mi da vedeti, da sem prav mična gospa, pa čeprav s celulitom.

In ker mi je letos resnično škoda denar zapravljati za takšne in drugačne ''zvarke'', ki mi na koncu ne bodo izbrisali maščobnih blazinicah, sem se domislila, da bo celulit moj modni dodatek na plaži. Ko bom lovila sina po morski obali, se ne bom zavila v brisačo. Zvečer se bom sprehajala v kratki oblekici in se bom v njej počutila odlično. Ne pomaga, če se obremenjujem z njim, zato se bom vsaj v mislih poslovila od njega. Nimam izbire, sprijazniti se moram ... Če ga moj mož ne opazi, potem moram tudi jaz spregledati očitajoče in škodoželjne opazke brhkih deklet in postavnih mladeničev. Osredotočila se bom na to, da si z družino privoščimo čudovite počitnice, polne norih dogodivščin. Uživala bom v trenutkih, ki me bogatijo, ko sta sin in mož ob meni. Škoda bi bilo, da bi si takrat belila glavo s pomarančno kožo, raje se bom posvetila ustvarjanju potičk iz mivke, zabavnemu spuščanju po toboganu v morje, opazovanju romantičnega sončnega zahoda …