Že pred časom sem bila povabljena na prijateljičin rojstni dan. Ker je praznovala okroglo obletnico, je vse svoje znance povabila v prijetno gostilno. Med povabljenimi pa je bilo tudi nekaj družin z majhnimi otroki. In samo dva od šestih sta ubogala svoje starše, kulturno jedla, odgovorila, če sta bila vprašana, drugače pa mirno in tiho sedela za mizo. Štirje pa so bili popolnoma podivjani. Še preden smo na mizo dobili predjed, so že vlekli drug drugega za lase. Dva sta se splazila pod mizo, eden je tekal okrog nje in za las zgrešil natakarja, eden je skakal na svojemu stolu in glasno kričal, da je lačen. In njihove matere? Nič. Pretvarjale so se, da otrok ne poznajo, si mašile ušesa in klepetale z ostalimi.

In ko je podivjani in nevzgojeni fante že šestič tekel mimo mojega stola in me pri tem še vsakič lopnil po hrbtu, sem mu podstavila nogo. Mulc je padel in si opraskal brado. Saj bi se zasmejala na ves glas, a me nihče ne bi slišal, ker je začel spuščati zverinske glasove. Ostali trije podivjanci so za hip presenečeno utihnili, nato pa nadaljevali s kričanjem in tekanjem.

Mali je kričal in me užaljeno gledal, jaz pa sem skomignila z rameni.
»Otroci niso za v gostilno. Preveč moteči so," sem rekla.
»In kje naj jih po vaše pustim? Same doma?« se je jezila mati, ki je le dvignila svojo rit s stola in z robčkom čistila obdrgnjeno brado.
»Doma, kje pa drugje! Če jih ne znate obvladati, nimajo tukaj kaj početi!« sem ji odločno rekla.
Ostala je odprtih ust, najbrž sem ji povedala nekaj, kar je prvič slišala.
No, nekako sem preživela, se najedla in se vrnila v svoj ljubi mir. Imela pa sem še en razlog več za to, da nimam otrok!

Nekateri starši več kot očitno hodijo v gostilne počivat. Ne ljubi se jim vzgajati svojih otrok, ti pa podivjani tekajo sem ter tja, motijo ostale goste in natakarje, ki že tako za majhen denar poslušajo take in drugačne sitnobe, povrhu vsega pa morajo znati še voziti slalom med nevzgojenimi mulci. In če slučajno kakšen natakar vzroji in zahteva, da otrok sedi pri miru, se takoj oglasijo užaljeni starši in začnejo na ves glas kričati, da v to gostilno ne stopijo več, ker je skrajno neprijazna do otrok!

Povrhu zahtevajo še posebne menije, ker njihovi otroci ne bodo jedli mesa in krompirja, če se obrok ne bo imenoval Kekec ali Superman. Nevzgojeni in neješči mulci pa se lahko po mili volji sproščajo; njihovi starši se do njih obnašajo, kot da so zaščitena vrsta in jih seveda ne kaznujejo, ker so pristaši moderne vzgoje. Ta pa ima za najhujšo možno kazen miselni vzorec, s pomočjo katerega poskušajo otroku razložiti, zakaj je treba med jedjo sedeti za mizo in ne tekati okrog miz s piščančjim bedrom v roki in praženim krompirjem v ustih.

Zato pravim še enkrat: nevzgojeni starši in otroci niso za v gostilno! Če ne znajo svojim otrokom razložiti osnovnih manir, naj pečejo piščančja bedra doma!

Tako pravi Zinka, naša samska kolumnistka brez otrok. Kaj pa vi menite o tej temi? Zaupajte nam na forumu ...