Otroci so dopoldan v vrtcu ali drugje v varstvu, starši pa delajo. Iz službe se starši vračajo utrujeni, saj morajo dati vse od sebe, da zadovoljijo delodajalca. Do tukaj vse lepo in prav. Ampak, ti starši bi morali biti vsaj tistih nekaj uric še starši. Pa včasih nekateri niso. Pod pretvezo, da je potrebno nujno nekaj kupiti, se odpravijo še v nakupovalni center. In ker nekateri ne znajo krotiti svojih otrok, jih odpeljejo v varstvo, ki ga nudi tak nakupovalni center.

»Veliko lažje je, če Jureta oddam v nakupovalnem centru za dve uri v tisto igralnico zgoraj,« mi je zadnjič pravila Silva.
»Zakaj pa ga ne vzameš s sabo v trgovino,« sem jo vprašala.
»Ne zna se obnašati. Trmari, hoče sto stvari, moti me, ko nakupujem,« je odgovorila.

Radovednost mi ni dala miru in odpravila sem se v nakupovalni center prav z namenom, da se prepričam, če je to resnično ustaljena praksa staršev.

Mamice in očki so se sprehajali z otroki. Otroci so veselo čebljali in se držali svojih staršev. Nekateri so tekali sem ter tja. Opazila sem celo otroka, ki se je sredi trgovine vrgel na tla, ker mamica ni ugodila vsem njegovim željam.

Nadstropje višje sem opazila veliko izložbeno okno. V njem polno malih žogic in med temi žogicami tri otroke. Eden se je igral, eden je zdolgočaseno metal žogice ob tla, tretji pa je naslonil svoj nos na steklo in opazoval mimoidoče. Sedla sem v lokal nasproti in si naročila kavo.
Zdolgočaseni študentki, ki sta pazili na otroke, sta sedeli vsaka na svojem stolu, podpirali težko glavo in škilili na veliko uro, ki je počasi vlekla svoje minute.
Vsi v tej sobi so vegetirali, dobesedno vegetirali.
Potem se je od nekod prikazala mamica, poklicala je otroka. Ta je veselo stekel k njej. Zanj je bilo čakanja konec. Najbrž je bil dopoldan v vrtcu, popoldan pa je preživel za velikim izložbenim oknom. Končno je lahko odšel domov. Hm. Mu bo mamica prebrala pravljico za lahko noč ali bo preveč utrujena?

So postali otroci za velikim izložbenim oknom nekaj povsem vsakdanjega? Nekaj, kar pač paše k nakupovalnemu centru? Nekaj, kar ne paše več zraven staršev. So otroci breme?
Ne vem. Tokrat nisem nobene mamice pocukala za rokav, da bi vprašala, zakaj pušča svojega otroka v stekleni igralnici, namesto, da bi z njim raje odšla v naravo in pozabila na tistih nekaj nujnih stvari, ki jih mora kupiti vsak dan.