„Mami, paziiiiii!“ je na ves glas zatulil moj najstarejši.

Njegovega krika sem se tako močno prestrašila, da sem nekaj trenutkov le zrla vanj in se spraševala, koga sem povozila.
„A nisi videla? Žaba je bila!“ je ponovil.
„Žaba? Žaba! Zaradi žabe sem skoraj izgubila zavest, tako sem se prestrašila!“ sem se jezila nanj.
Žabica je odskakljala, mi pa smo počasi parkirali pred hišo. A s tem zgodba še zdaleč ni bila zaključena.
„Mami, na cesti jo bodo povozili! Moram jo iskat!“ me je prosil sin.

Že sem želela reči nekaj podobnega, kot: „Žabe so umazane," ali pa „Saj je le žaba!“, a sem si premislila. Kaj bi s tem sporočila svojemu otroku? Da žaba ni vredna naše pozornosti? Ker meni ni všeč, si ne zasluži, da jo nekdo občuduje, reši? In ne nazadnje, zakaj bi svoj pogled na žabo  prenesla še na svojega otroka? Mar nismo ravno starši tisti, ki s svojimi besedami in dejanji sporočamo svojim otrokom, ali je neka stvar prijetna ali ne?

Bi bila situacija drugačna, če bi na cesti ležal prestrašen mali mucek? Bi ustavila avto in ga vzela v naročje? Zakaj naj bi bila žabica vredna manj? Zakaj ne bi svojim otrokom sporočila, da so vse živalice lepe in je potrebno paziti na vse?
Sin je torej stekel po žabico in jo prinesel domov. Bil je vesel, ker jo je rešil in malce zaskrbljen, saj je imela ranjen sprednji krak.
„Ne morem je kar spustiti, čaplje bi jo pojedle,“ mi je povedal.
„Seveda, prav imaš," sem prikimala in mu sledila za našo drvarnico. Tam pa sem onemela. Žabica niti slučajno ni bila edini stanovalec v sinovem kotičku! Tam so bili paglavci, pa močerad, deževniki ... uf!

„Takoj, ko si bo opomogla, jo izpustim,“ je dejal sin. Pohvalila sem ga. Ker je tako skrben do vseh živali, ker pomaga tudi majhnim. Otrok, ki ima rad živali, nikoli ne bo škodoval nikomur. Ne svojim bratcem in sestricam, ne prijateljem. In mi, starši, moramo biti pozorni na malenkosti. Malenkosti, ki so v resnici velike stvari! Ki v otrokovem svetu pomenijo ogromno in mu pomagajo odrasti v lepo in dobro osebo.

Sicer smo imeli tistega dne za večerjo pečenko. Toda, to je že druga zgodba … Ali pa morda ne?!

Svoje mnenje o tej temi lahko izrazite na forumu.