Ko sem hodila še v gimnazijo, sem bila čez poletje na počitnicah v Londonu. Mesec dni sem stanovala pri eni izmed družin, ki so čez poletje, v zameno za plačilo seveda, sprejemale dijake iz drugih držav. Ta družina je imela tri mlajše punčke, stare med tremi in osmimi leti. Sama sem bila že od nekdaj strašno sladkosneda (kar danes obžalujem) in spomnim se velikih žarečih oči, ko sem pred deklicami odprla predal, v katerem sem imela shranjene čokoladke in kekse. Pri nas se takrat o slabostih sladkorja še ni govorilo toliko kot danes, nihče ni preveč razmišljal o tem, kaj se zgodi z zobovjem, če vsak dan poješ zajetno porcijo čokoladne kašice in popiješ vsaj tri skodelice kakava. To je bila namreč moja povprečna dnevna norma. Spomnim se tudi, da sem šla v obdobju osnovne šole čisto vsak dan po šoli v trgovino in si kupila čokolado. Skratka – londonske punčke so ob mojem predalu milo zapredle, hkrati pa povedale, da lahko sladkarije jejo samo vsak petek popoldan, takoj za tem pa si morajo umiti zobe. Takrat je bilo to zame nekaj nepredstavljivega, ni mi bilo jasno, kako so lahko starši tako 'kruti'.

To pregreho pač dovolim

Vmes je preteklo dosti vode in danes sem sama mama. Moj malček je sladkosned prav toliko kot njegova mamica. Čokolado bi jedel vsak dan ob kateri koli uri. Srce mi ne da, da bi mu postavljala prepovedi v smislu “enkrat tedensko” in podobno. Tako Maks pri svojih štirih letih in pol skorajda vsak dan poje kakšno čokoladno jajce. Če mu ga ne kupim jaz, mu ga pa mož, dedek ali babica, nono ali nana, njegov stric ali kdo izmed prijateljev. In ker sama nisem človek ekstremov (vsaj na tem področju ne), mu to pregreho pač dovolim. Skesano priznam tudi, da si po vsakem obroku, tudi čokoladnem, ne umije zob. Na srečo je njegov nasmeh še vedno bleščeče bel in sladek bolj kot vsa čokolada.

Preveč pametovanja škodi

Zmernost se pri otroku obrestuje. Vsaj v mojem primeru. Preden pojemo kaj sladkega, moramo pojesti zajtrk, kosilo ali večerjo ali sadno malico. Zobke umivamo zjutraj in zvečer, pa zato takrat bolj temeljito. Nikakor ne smatram, da je zgoraj napisano pravilno, je pa dejstvo, da si vsak starš postavi svoja pravila in pač – v okviru svoje družine – živi po svojih zapovedih. Včasih imam kar slabo vest, ko vidim, kako skrbne so ene mamice okoli prehrane. Vse je bio, eko in organsko (še oblačila), medtem ko pri nas doma kupimo bio – če je slednje le na razpolago v trgovini, sicer pa pojemo tudi kaj, kar vsebuje kak E preveč. Kar se mene tiče, tudi na tem področju velja: preveč pametovanja škodi. Morda ne zobem, zato pa toliko bolj živcem.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na