"Dober dan, Ana tukaj, vzgojiteljica, iz vrtca kličem." Oblije me srh. Je padel? Se poškodoval? Morda je pa odkorakal iz vrtca in ga ne najdejo? Na srečo nič od tega, "samo" po zajtrku je bruhal. Dvakrat. Zdrvim proti vrtcu po Maksa, med vožnjo pa mi po mislih že roji milijon vprašanj: "Še bruha, je viroza, je kaj takega pojedel, a ima še drisko, vročino, bo treba k zdravniku ...’"

Do popoldneva še vztrajava doma, ko vročina naraste čez 38,5, bruhanje pa še kar ne poneha, ko se mi zdi, da tudi tekočina, ki jo popije po žličkah, ne "ostane v njem", se odpraviva k pediatrinji. Polna čakalnica in otrok, ki ga sili na bruhanje, sta vedno znova posebno doživetje. Starši z bolnimi otročki v naročju gledamo drug v drugega in se v mislih sprašujemo, ali bo moj z virozo okužil še njihove malčke, ki jih kuha, kašljajo in so potencialni kandidati za diagnozo – angina, ali se bo zgodilo obratno. Pregled, laboratorij, končni sklep – viroza.

Čez štirinajst dni se ponovi: "Dober dan, Ana tukaj, vzgojiteljica, iz vrtca kličem." Spet me oblije. Je padel? Se poškodoval? "Maks ima vročino in tarna, da ga boli grlo." Pa ne že spet. Seveda oddrvim proti vrtcu in z malčkom domov. Čez tri dni se izkaže – bronhitis. A ne bo že enkrat konec?!

Vsakič znova, ko se to zgodi, me neskončno skrbi, pa čeprav vem, da bo že čez nekaj dni veselo tekal naokrog, hodil v vrtec, se smejal in bo vse pozabljeno.

S prijateljicami ob kavi ne debatiramo več o tem, kako smo, ampak pogovore začenjamo s vprašanjem "Ste vsi zdravi?", v mislih pa imamo seveda v prvi vrsti malčke. Čeprav dobro dene, ko prijateljica, ki ji zaupaš, reče: "Ko bo šel v šolo, bo boljše," – sama pri sebi vem, da so viroze sestavni del življenja in sobivanja z ostalimi otroki. Pa vendar si ne morem kaj, da me ne bi skrbelo, to je vendar MOJ otrok.

Razumite nas …

Tisto, kar si v takih dneh mamice najbolj želimo poleg tega, da otrok čim prej ozdravi, je, da nas razumete. Vsi. Delodajalci, sodelavci, poslovni partnerji in prijatelji. Pa tudi zdravnice in medicinske sestre. Vem, da se prav vam, slednjim, večkrat zdi, da paničarimo, ampak mame nismo zdravnice, vsaj večinoma ne in materinski čut nam ne da miru, ko nismo prepričane, ali gre res za nedolžne viroze. Vaše pomirjujoče besede nam ogromno pomenijo, predvsem zato ker vam zaupamo in cenimo vašo skrb za zdravje naših najmlajših.

Pa še nekaj vem. Skrb za prehlajenega, viroznega malčka bo hitro preteklost. Ker bo prekmalu odrasel in bo zanj v takšnih trenutkih skrbela kakšna prijazna Špela, Maja, Lana, Leja ali katera druga. In to je že moja druga skrb!
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na