Priznam, sem oseba, ki zelo rada načrtuje, vse želim vnaprej pripraviti, ne maram presenečenj. Vedeti moram, kje bom spala, jedla, se kopala ... Z materinsko vlogo pa so moje zahteve postale še večje – seznanjena moram biti, kakšna je v bližini hotela plaža, je primeren dostop v morje za otroke, je v bližini senca borovcev in še in še bi lahko naštevala, kaj vse preverim, preden se z do vrha polnim avtom odpravimo na počitnice.

Zasvojil nas je …

Čeprav živimo daleč stran od morja in plaž, v mestu, imamo vseeno možnost, da si ogledamo, kako je potovati in letovati s šotori in avtodomi. Naši najlepši sprehodi med tednom, po naporni službi in šoli, nas vedno vodijo do majhnega avtokampa, ki je od našega bloka oddaljen približno 20 minut. Prav ste prebrali, sredi mesta, ob reki, blizu kopališča imamo prostor za turiste z vsega sveta, ki se neverjetno radi ustavljajo tu in si ogledujejo naše znamenitosti.

Mogoče resnično ni dovoljeno, ampak dostikrat pokukamo, kaj tam počnejo taborniki, kako si družinice pred avtodomom postavijo mizo, na majhnem gorilniku pripravijo okusno kosilo ... In ker jih tako na skrivaj opazujemo, med tem ko se gugamo, igramo namizni tenis, se je v nas porodila želja, da se tudi mi odpravimo na potep s šotorom, spalnimi vrečami, plastičnim jedilnim priborom, veliko električno posodo, hladilno torbo … Za takšne pustolovske počitnice je predvsem navijal sin, ki želi zaspati tako, da bo gledal v nebo in štel zvezde.

Avtokamp nas je popolnoma zasvojil, že konec zime smo začeli razmišljati, kje bomo vso potrebno opremo za šotorjenje dobili in pravzaprav, kaj vse potrebujemo, ker smo se doslej pustili razvajati le hotelskemu osebju.

To je pa vprašanje!

Ampak, ali se bom jaz lahko navadila na vse komarje, ki me bodo obletavali? Ali bom lahko delila kopalnico z nešteto drugimi ljudmi? In mehkobo postelje bo zamenjala nizka blazina … Uf, sem pripravljena na to? Na glas se seveda nisem zaupala možu in sinu, ker nisem hotela pokvariti večmesečnega vzdušja, ampak moj dragi me preveč dobro pozna. Pred kratkim mi je pripravil romantično večerjo in začel vse moje dvome razblinjati v prah. Na vsako moje vprašanje je poznal zelo preprost odgovor, ki me je dejansko pomiril. Nisem razvajena deklica, ki potrebuje ogromno, da so njene potrebe zadovoljene, ampak glede kampiranja pa sem bila že od nekdaj skeptična.

Mož se je na razgovor dobro pripravil, zasul me je s tisočimi letaki, na svetovnem spletu sva skupaj prebrala kar nekaj čudovitih resničnih zgodb, kako so družine preživele krasne počitnice na različnih destinacijah po svetu in se pri tem zabavale. In če sem pred tem dvomila, zdaj sem pripravljena. Izpolnila bom željo sinu, možu, no, sedaj je tudi moja, da doživimo nekaj povsem drugačnega, da se prepustimo toku, ki nas bo povedel neznano kam.

Vsak dan nekaj novega

Zbujali se bomo, kadar bomo hoteli, ne bomo lovili zadnjih minut, da ujamemo hotelski zajtrk, temveč bomo na zdrav način začeli jutro, se najprej malo razmigali in želodčke okrepčali kar pod milim nebom. Še vedno sicer vztrajam, da mora biti plaža primerna otrokom, da ne bomo skakali in plezali po skalah, da se osvežimo v morju. Srčno upam, da ne naletimo na takšno, kjer bo polno ježkov, ampak zaradi tega ne bi odpovedala naših visokih načrtov. Pravzaprav postajam vse bolj navdušena nad idejo, da si bomo kuhali na prostem, da si bomo pred šotorom razgrnili odejo in se igrali družabne igre, da se bomo zvečer vsi skupaj stisnili v majhnem prostoru, ki ga bo preplavila naša družinska sreča. Odmislimo, da nam bo zagotovo vroče, skupaj bomo in le to je pomembno. Vsi trije bomo prvič doživeli nekaj, česar do sedaj nismo poznali. Sin bo prvič okusil radosti robinzonstva, prav tako pa mu očka ne bo mogel ''pametovati'', kako in kaj, ker se bo tudi sam prvič srečal s tem. Jaz pa bom zagotovo doma pustila svoj načrtovalski duh in se prepustila spontanosti. Prepričana sem, da nam bo vsak dan prinesel nekaj novega ...