Z možem Matejem sva imela težave. Nisva se ujela v postelji. No, na začetku je bilo vse v najlepšem redu. Potem je pa prišel otrok, za njim še eden in nato še tretji. Nisem bila več samo žena, ljubica, bila sem še mama. Najprej mama in potem vse drugo. Najino spolno življenje se je pričelo hladiti in niti ne vem, kdaj je skoraj popolnoma izhlapelo. Tisto, kar sva nekoč imela, tista strast, poželenje, tega ni bilo več. In kdo je kriv? Jaz, ker moram biti povsod popolna, ali on, ker ni razumevajoč?!

Ampak takšnega zakona si nisem niti predstavljala niti želela. Prišel je dan, ko se je bilo potrebno pogovoriti. Priznala sem mu, premalo sem bila žena, preveč sem se razdajala otrokom, službi in zanj mi je enostavno zmanjkalo energije. In Matej je priznal, da je bil premalo razumevajoč. Zagledala  sem iskrice v njegovih očeh, tiste, za katere sem bila prepričana, da so že davno ugasnile. Prijel me je za roko in me zapeljivo pogledal ... 

Mami, mamiiiii, jaz grem na dvorišče, sem zaslišala glas starejšega sina. Zdrznila sem se. Prikimala sem mu in preden je izginil, sem mu še uspela zaklicati: Kje sta tvoja brata?

Še vedno sta pri teti Mojci, je zaklical in že ga ni bilo več.
Teta Mojca, Matejeva sestra, je živela v spodnjem stanovanju. Tam sta bila varna in tam sta vedno dolgo časa. Starejši je odšel ven, sama sva, sama!

V bistvu lahko kar takoj začneva znova, se je namuznil mož in me potegnil k sebi.
Kar tule? sem presenečeno izjavila, ko me je posedel na kuhinjski pult.
Kar tule! je odvrnil in pričel poljubljati moj vrat ...

Priznam, že dolgo ni bilo tako lepo, že dolgo nisem čutila take strasti. Matej je bil še vedno in spet dober ljubimec. In moj, samo moj! Olajšano sem odprla oči, bila sem srečna, spet izpolnjena. Spet jaz!

Mami, kaj je pa delal zdajle oči? sem nenadoma zaslišala glasek najmlajšega. Okamenela sem, Matej pa je odskočil in z rokami hitel pokrivati svoj intimni del. V bistvu je bil prav smešen, ko je skakal pred mlajšima dvema in ni vedel, kaj naj stori. No, priznam, v zadregi sem bila tudi jaz.

A oči, kdaj? A zdajle? sem zmedeno pričela.
Ja, zdajle. Kaj sta delala? je ponovil srednji sin. Pred mano sta stala tri in petletnik in me resno gledala.
Očka je mamici pomagal, je pričel Matej.
Kaj? Ni mogla sama sesti na pult? je zanimalo mlajšega.
Točno! Točno to! je vzkliknil mož.
Zakaj pa si ji pomagal zlesti na pult tako, da si slekel hlače? se ni dal starejši.
In zakaj je mamica hotela sedeti na pultu? Meni pa ne pusti, je užaljeno dodal še mlajši.
Uf, težak primer! Kaj naj?!

Bomo pekli mufine, sem vzkliknila prvo stvar, ki mi je padla na pamet.
Uspelo mi je preusmeriti pozornost, spekli smo mufine in z možem sva pridobila toliko časa, da sva bila sposobna skupaj spraviti odgovor za dve mali glavici.

Zvečer, ko so sinovi legli v posteljo, pa smo se pogovorili. Razložila sva jima tako, da sta mali glavici znali razvozlati.
Niti najmanj si nisva želela, da bi naslednjega dne v vrtcu razlagala, da očka brez hlač pomaga mamici, da zleze na kuhinjski pult! 

Ta 'mala nezgoda' je lahko za otroka travmatična izkušnja s posledicami. Zelo pomembno je, kako se boste odzvali, če vas bo otrok zalotil. Najbolj primerno je, da se z njim takoj pogovorite.

Kako, si preberite tukaj!