Komaj sem si oddahnila od decembrskih dobrih mož in "njihovih" daril, že mi za vrat diha velikonočni zajec, ki se je te dni pojavil pri nas.

Pri treh otrocih sem se pred leti, ko so bile punce še mlajše, odločala, kateri od decembrskih dobrih mož bo pri nas nosil darila. Kot veste, imamo na izbiro dedka Mraza, Božička in Miklavža. Zadnji je že star in v službi mnogo let, tudi dedek Mraz ima že veliko delovne dobe, Božiček pa je "priseljenec". Torej sem izbrala dedka Mraza. A je kmalu nastala prava zmeda, ker pri eni babici šteje le Miklavž, pri drugi pa Božiček. Tudi sosedje in prijatelji so nam nosili sladkarije, igrače, darila, ki so jih "pošiljali" ti dobri možje. Na koncu sta bili mlajši dve tako zbegani, da jima je bilo že popolnoma vseeno, kdo je kdo in kaj je prinesel. A kljub štirim letom dobro vesta, da – več jih je, bolje je!

Pa smo se jih le rešili, sladkarij je še vedno polna omara, čokoladnih Miklavžev, Božičkov in podobnih dobrot, no, motijo me tudi zato, ker moja roka prevečkrat zaide v tisto omaro. Saj dobro vem, da drži malo prirejen rek Daleč od oči, daleč od želodca! Že lani sem mlajšima razložila, da bomo za praznike barvali jajca, ustvarjali in se imeli odlično brez zajčjih obiskovalcev. Kljub dobri veri, da sta si to mali glavici zapomnili, pa sta me pred dnevi presenetili.

Že v vrtcu, ko sem prišla ponju, sta me obe "napadli". Najprej z vprašanjem, kdaj bo k nam prišel ta slavni zajec. Pa sem se naredila malce nevedno: "Kakšen zajec neki, sosedje imajo zajce, ki jih lahko božata in hranita!" Začeli sta me prepričevati, da imajo prijateljčki v vrtcu že cel seznam stvari, ki jim jih bo v teh dneh prinesel velikonočni zajček. Eni deklici igračo – konja, drugi barbiko, tretjemu avtomobilčke ... Ok, zajec mi diha za ovratnik, izberem drugo taktiko. Punčkama začnem politično modrovati, če vesta, kako so videti sosedovi zajčki – s štirimi tačkami, simpatičnim smrčkom in dolgimi ušesi. Seveda mi pritrdita, saj domače živali obvladata že od prvega leta. Nadaljujem, da kako potem ne vesta, da tak zajec ne more skakljati po trgovinah in hišah, ker ne zna govoriti, nima denarja in ne avta. Brez smisla bi jima bilo razlagati, da je zajec navadna potrošniška potegavščina. Ali pa, da ju še bolj zmedem in govorim o tem, kako je velikonočni zajec nemškega izvora, ker naj bi ravno po tej mitologiji zajec znesel jajce in ne kokoš. Ja, presneto že štiri leta jiima govorim, da jajce znese kokoš, kako naj jima pa zdaj to razložim? Res, da se danes že vse in vsi mešajo med sabo, a tokrat bi bilo to preveč zahtevno!

No, pa sta bila njuna noska malce povešena, na njunih ustnicah  simpatična šoba, mama pa zadovoljna, da smo se lahko tako "odraslo" pogovorile.

Pa mine nekaj dni, ko ju zalotim, kako prijatelju razlagata, da k nam pa velikonočni zajec ne bo prišel, ker ga mamica ne mara! No, pa sem dobila črno piko! Potem sta se spravili na očka, on bo pa menda podlegel svetlim kodrom in modrim prosečim očem svojih damic. Pa se gospod oče znajde. Pove, da zajec res nima avta, ampak lahko najame taksi in prinese pobarvana in čokoladna jajca, kaj več pa ne, ker v taksiju ni prostora. Super, torej ta zajec resnično obstaja! Kako, če pa je mamica rekla, da ne?!

Torej sem lažnivka, očka pa junak, pa čeprav ne bo daril, ampak le čokoladna jajca. Pa domišljiji še ni konca, že nekaj dni beremo pravljice le o zajcih, rišemo zajce, govorimo o zajcih … Da jih ja ne bo premalo, nas še babica povabi na kosilo – na zajca, kaj pa drugega! Še huje je bilo, ko smo se odpravili kupovat čevlje za mali dve. Seveda smo šli v trgovino s čevlji in ne v mesnico – in česa je bila ta trgovina polna? Ne čevljev, ampak VELIKONOČNIH ZAJCEV!!! Kar je preveč, je pa preveč, kamor mi seže pogled, so zajci, v trgovinah z oblačili, s čevlji, živili, s pohištvom … Ja, vem, da je pri nekaterih to del dekoracije in to bi nekako še verjela, če pod vsakim zajcem ne bi bilo cene!

Otrokom sem želela le prikazati, čemu so namenjeni velikonočni prazniki: da se družina zbere, da skupaj barvamo jajca, jih občudujemo in med seboj menjamo. Poudarek pa je na druženju in skupnem preživljanju praznikov. A očitno me je tudi letos povozila amerikanizacija in bo okrog naše hiše skakal zajec, pa verjetno ne eden, še tisti pri babici, sosedih, prijateljih … Manjka mi le še to, da bo zvečer po meni še mož skakal kot ... zajec!

Kaj menite o tem? Zaupajte nam na forumu.