Ko poslušam starše približno enako starih otrok, kot je naša punčka, pogosto dobim občutek, da je edino moj otrok običajen … med samimi geniji.

Za starševsko samozavest je zato, po mojem mnenju, ključnega pomena spoznanje, da je vse relativno. Naši otroci so v očeh drugih taki, kakršne jih predstavljamo. Pomembno je, kako jih opisujemo, katere besede izbiramo. Lahko smo realni, lahko pa pretiravamo v pozitivno ali v negativno smer.

Pa si oglejmo teorijo »vse je relativno« na primeru dveh 14-mesečnih punčk, ki sta, denimo, ravno začeli samostojno hoditi. Mama A je pri opisu punčkinih spretnosti realna, mama B pa vse prej kot to.

Hoja: Mama A pripoveduje, da njena hčerkica dlje časa hodi brez težav in brez opore. Zadnjič je celo zmogla nekaj metrov klanca. Mama B, ki je bila sicer na istem sprehodu, torej so premagali istih nekaj metrov klanca, pa pravi: »Uh, mi smo šli s svojo punčko že v hribe!«

Tek: Mama B je prepričana, da bo njena punčka uspešna športnica, saj tek, osnovo za vse ostale panoge, goji dnevno in postavlja iz dneva v dan nove rekorde. Mama A zmiguje z glavo, saj njena punčka nekajkrat na dan poskuša teči »le« po predsobi.

Vadba: Mama B pokaže fotografije, na katerih njena punčka izvaja pravi "strečing" na blazini in vaje za krepitev mišic. Mama A pravi, da so njihove fotografije skoraj identične, a njihova malčica se na njih samo »valja« po blazini.

Ples: Mama A pove, da njena hčerkica po novem z velikim navdušenjem krili z rokami ob ritmični glasbi. Mama B pa se pohvali, da njihova punčka obvlada že nekaj pravih plesnih gibov.

Računalniki: Mama A pove, da v punčkini družbi ne sme sesti za računalnik, saj želi potem vedno tolči po tipkovnici. Mama B pa ponosno pove, da hčerkica računalnik pravzaprav že uporablja in z veseljem piše svoja besedila v wordu.

Oblačenje: Mama A pravi, da hčerkica včasih odpre omaro in razmeče vse cunje, ki so bile prej zložene. Pri mami B je drugače, njena punčka odpre omaro in si že sama izbere, kaj bo tisti dan oblekla.

Pospravljanje: Mama B se pohvali, da ji punčka vedno pomaga pospravljati stanovanje, mama A pa potoži, da ji je hčerkica ves čas, kadar želi urediti stanovanje, »pod nogami«.

Pomivanje posode: Mama B se pohvali še, da njena hčerkica z veseljem pomiva posodo. Oh, ti srečnica, meni mama A, saj njena punčka namesto tega želi le malo »škropiti z vodo«.

Spremljanje medijev: Mama B pove, da njihova malčica zelo zbrano spremlja medije, še posebej časopis. Ko ga dobi v roke, ga sploh ne izpusti več! Mama A pa zmiguje z glavo in ugotavlja, da je vse, kar njihova punčka počne s časopisom, pač trganje.

Govorjenje in tuji jeziki: Mama B pravi, da njihova punčka čisto razumljivo govori, celo angleško in hrvaško je začela. Mama A pa potoži, da ona sicer hčerkico razume, a pravih slovenskih besed je v resnici bolj malo. Po angleško je pa zadnjič za televizijskim napovedovalcem ponovila Good night, pa so se ji vsi smejali.

Spoznanje, da je vse relativno, še posebej, ko gre za otroke, je izjemno pomembno. Predvsem za nas, starše.

Če se bomo tega zavedali, bomo marsikdaj po pogovoru z navideznimi superstarši le zamahnili z roko in nasmejani odšli naprej.

Če pa bi vse, kar ljudje o svojem naraščaju pripovedujejo, vzeli za sveto, bi imeli verjetno večkrat občutek, da se kot starši ne znamo izkazati in da so naši otroci zaradi nas obsojeni na sivo povprečnost.

Zdaj pa veselo novim starševskim zmagam nasproti!