Starši na dopustu ga pa včasih res pihnejo! No, vsak za sebe najbolje ve, ampak mene je zmotilo. Ne morem si pomagati, ampak vedno, ko me nekaj moti, to tudi povem.

Za nekaj dni sem se odpravila v prijeten obmorski kraj. Že na obali mi je vzelo sapo. Od daleč sem opazovala mlado družino. Hči je bila stara okrog dve leti. Mati ji je nadela rokavčke, jo prijela za roko in jo odvedla do obale. Deklica se je približevala vodi in njen korak je bil vse manj samozavesten. A mati je vztrajala. Hči je na vsak način morala v vodo! Ker je mati to želela! In ko se korak pred morjem hči ni več hotela premakniti, jo je mati dvignila v naročje in z njo zakorala v vodo.

Deklica je jokala, mati se je trudila, da bi jo zmočila in da bi otrok vendarle zaplaval. Saj zato tudi so na morju, kajne?! Z rokavčki lahko brez plavanja hodi okrog domače hiše!
Ker se je mati namenila, da bo otrok na morju plaval, ker je zato na morju, bo plaval, pa naj mu je to ljubo ali ne. Po nekaj minutah kričanja je mati le popustila. Hči je prestrašeno stekla na brisačo, mati pa je užaljeno šobila ustnice. Phe, pa tak dopust! Na morju so, hči ima nove rokavčke, najlepše kopalke, pa noče v vodo!

Jaz pa sem premišljevala, kdo je tukaj otrok? In kaj je bistvo dopusta za starše in otroke?

Zvečer sem se odpravila na sprehod. Opazila sem mlado družino. Najprej sem zagledala mamico, nato očka, nato po asfaltu drsajoče noge in nato štiriletnega dečka, ki je bil pripasan v vozičku. Od šoka najprej nisem prišla do sape! Nato sem pospešila korak in potrepljala mater po rami.

»Vašemu otroku se po tleh vlečejo noge,« sem ji povedala.
»Ja, in?!« je jezno rekla.
»Tak otrok bi moral hoditi zraven vas in ne sedeti v vozičku!« sem ji povedala.
»In kako naj ga v tej množici lovim? Nič ne bi imela od sprehoda!« je užaljeno povedala.
»In zakaj morate biti s štiriletnim otrokom v tej množici?« sem jo vprašala.
Jezno je pihnila in odvlekla voziček z drsečimi nogami štiriletnika stran od mene.

Moje mnenje je, da naj se v vozičku vozijo dojenčki in ne otroci, ki znajo hoditi. Ko otrok shodi, ko hodi stabilno, je čas, da se mamica odpove vozičku. Res je, v vozičku je na vidnem mestu, ampak je res treba v množico? Je res tako težko imeti na očeh štiriletnika, ki samostojno hodi? Ga je res treba tlačiti v voziček?

Mislim, da ni nobene potrebe. Ko je v družini majhen otrok, je morda bolje dopust nekoliko prilagoditi tudi njemu. Pa je vsa družina zadovoljna. Tudi otrok, ki lahko teka sem ter tja in ne sedi užaljeno v vozičku.