Kot večina deklic sem se najraje igrala s punčkami. Preoblačila sem jih, hranila, česala, poljubljala in se z njimi pogovarjala. Že zelo zgodaj sem ugotovila, da si nadvse želim postati mama. Vsakokrat, ko sem videla nosečnico, mamice z vozički ali dojenčke, sem postala raznežena in navdušena ter še nestrpneje pričakovala, da napoči čas tudi zame.

Prijateljice, ki so že postale mame, so mi razneženo govorile: "Boš videla, začenja se tvoje najlepše obdobje v življenju." To sem že vedela in nestrpno čakala 29. 3. 2010, ko sem bila naročena na prvi pregled. Polna pričakovanj sva se s partnerjem odpravila na prvi pregled, na katerem sem doživela hladen tuš. Z otročičkom je bilo vse v najlepšem redu (kar je najpomembnejše), razočaralo pa me je to, da sem bila za zdravniško osebje samo še ena številka več. Mogoče sem preveč pričakovala od prvega pregleda, da mi bo zdravnica vse razložila, pokazala ... Skratka iz ordinacije sem odšla žalostna in z grenkim priokusom. Še isti trenutek sem se odločila, da zamenjam zdravnico.

Po treh mesecih slabosti in utrujenosti se je resnično začelo najlepše obdobje v življenju. Slabosti so minile, bila sem polna energije, trebušček je počasi začel rasti, vsi so mi govorili, da žarim. Z vsakim mesecem sva se bolj in bolj veselila novembra in prihoda najine male štručke. Vedela sva, da je punčka. Začeli so se nakupi, priprave, materinska šola, porodniška ... Oh, kako je življenje lepo. Mislila sem, da sanjam. Končno se mi dogaja, postala bom mamica!

Juhej, to je to, postala bom mama!

4. 11. 2010 je bil moj predvideni datum poroda. Prebudili so me popadki ... Najprej na 20, nato na 17 in 14 minut. Kaj to pomeni? "A greva?" me je vprašal dragi. "Joj, ne vem ... A misliš, da bi že kar šla?" "Preden prideva do porodnišnice, lahko že rodiš," mi je odvrnil nestrpno. Tako sem se oprhala, oblekla in odpravila sva se od doma. Najprej sva si privoščila še "zadnje" kosilo v restavraciji s hitro prehrano. Vedela sem namreč, da potem še dolgo ne bom jedla te slastne, a nezdrave hrane. Po jedi sva še hitro skočila v trgovino z otroško opremo, da sem dala dragemu še zadnje napotke o nakupu opreme. Nato sva se odpravila v porodnišnico, čeprav sem imela še dokaj neredne popadke. Tja sva prišla vsa vzhičena, s polno torbo, fotoaparatom, kamero ... Po pregledu mi je zdravnik povedal, da se telo počasi pripravlja na porod, vendar naj grem vseeno še domov, čeprav bom zvečer zagotovo rodila. Po prihodu domov pa se je začelo … Popadki na pet minut, vsak močnejši od prejšnjega. Hitro sva se oblekla in vrnila v porodnišnico, kjer so me pregledali, uredili in odvedli v porodno sobo. Vse se je odvijalo tako hitro! Po dveh urah popadkov, po treh močnih potiskih je bila tukaj naša mala pikica, ki smo jo vsi nestrpno čakali. Najprej sem povonjala njeno dišečo glavico, jo pobožala in poljubila. Ko so jo uredili, smo se lahko tri ure crkljali. Bila sem presrečna in pomislila sem, da je to tisto, na kar sem čakala vse življenje.

No, ja, niti ne ... Zataknilo se je že pri dojenju, ki nikakor ni potekalo tako, kot bi moralo. Pa saj so rekli, da je vse v glavi. Če si želiš dojiti in si rečeš "dojila bom", ti pač steče. Smešno, kje so bile tedaj vse tiste pametne glave? Po urah in urah, dnevih, tednih neprestanega pristavljanja in črpanja sem enostavno obupala. Bila sem izčrpana, shujšana, poleg vsega pa je še hčerka izgubljala težo.

Hvala bogu za nadomestno mleko. Bilo mi je grozno, ljubosumna sem bila na flaško. Pa kako to? Jaz, ki sem bila nekoč zagovornica strogega dojenja, sem svojega otroka hranila po flaški.

Še pred nekaj dnevi sem dejala, kako je moškim prizaneseno. Oni so večino dneva odsotni, ne vedo, kako težko je. Toda ni tako. Ravno obratno, prikrajšani so in to veliko!
Zjutraj me prebudi gruljenje moje male miške, očarana sem nad njenim brezzobim nasmehom, zvečer, ko čofota in poškropi celo kopalnico, kriči od veselja na ves glas. In ne boste verjeli, tudi nočno hranjenje je nekaj posebnega. Takrat jo stisnem k sebi in se zavem, da sem res srečna. Ni lepo biti mama. Biti mama je najlepše in komaj čakam, da bom spet noseča. Vsaj še trikrat.