Manca, sicer hčerka nekdanjega šolskega ministra Milana Zvera, je v nosečnosti svoje občutke delila s sestro Urško, ki je bila v tistem obdobju prav tako noseča. Kot pravi ima na mesece nosečnosti zelo lepe spomine.Tudi porod je bil zanjo edinstven, ob njej je bil mož Miha, ki ji je ves čas pomagal. Več o nosečnosti, porodu in življenju mlade družinice si preberite v intervjuju za Bibaleze.si.

Vse je bila klasika. Takoj sem začutila, da sva zdaj dva. Ko je test nosečnosti pokazal plus, sva z možem polna adrenalina in veselja novico sporočila najbližjim.

Kako je potekala vaša nosečnost? Kako ste se počutili?

Pri Tarji je bila nosečnost prvih pet mesecev kar naporna. Veliko sem bila utrujena in zelo mi je bilo slabo. Še kava, ki je moja stalna jutranja spremljevalka, mi ni dišala, prav tako pa sem nehala kaditi (no, saj je bil čas).

Katera hrana vam je najbolj dišala? Ste posegali po jedeh, ki običajno niso na vašem jedilniku?

Niti ne. Jedla sem vse, razen rib in morskih sadežev. Te jedi so mi enostavno zbujale slabost in enako je zdaj, v drugi nosečnosti.

Tudi vaša mlajša sestra Urška je bila noseča takrat kot vi. Sta se veliko družili, si pomagali, svetovali? Kakšne spomine imate na to obdobje?

Zelo lepe. Ja, super je bilo, ko smo se s sestro in najino prijateljico, ki je imela rok poroda med najinima, dobile na soku. Tako so bili vedno trije trebuščki na kupu (smeh). Skupaj smo odštevale dneve do dneva D in tožile o nosečniških tegobah, ki smo jih vse razumele. Zabavno je bilo.

Ja, na to sem se kar pripravila. Prebrala sem knjigo o vzgoji in negi otroka ter se naročila na znano revijo. Forume sem ignorirala, saj mislim, da so tam ponavadi zgodbe ekstremnih primerov. Sem namreč mnenja, da mati sama začuti stvari, ki se tičejo otroka. Sicer imamo pa veliko strokovnjakov, ki jim lahko zaupamo. V kolikor pa se mamica ali nosečnica bolje počuti, če izlije svoje misli, čustva, si dopisuje in tako dobi pozornost, pa to vsekakor podpiram. V nosečnosti potrebuje ženska več pozornosti in če jo to pripelje do boljšega počutja, seveda, zakaj pa ne?

Kako je potekal porod? Kdo vas je spremljal in kakšne občutke ste imeli, ko ste stopili v porodno sobo?

Porod je bil edinstven. Ob meni je bil moj mož, ki me je podpiral in mi pomagal k boljšemu počutju. Ko sem prišla v porodno sobo, sem si želela le, da bi bilo čim prej konec. Nisem imela treme ali bila posebno čustvena, ker za to takrat ni bilo časa.

Kaj ste najprej pomislili, ko ste zagledali svojo deklico?

Da jo moram čim prej podojiti, ker je verjetno lačna, prav tako pa sem si čim prej želela vzpostaviti vez med nama. Želela sem ji dati občutek, da sva še zmeraj povezani. Tako se je rodila brezmadežna in večna ljubezen. Šele kasneje sem začela analizirati, komu je podobna …

Se je vaše življenje po rojstvu Tarje zelo spremenilo? Kakšen dojenček je bila? Kako so potekali vaši dnevi v prvih mesecih?

Moje življenje se je zelo spremenilo. V bistvu se je vse spremenilo. Tarja je bila zmeraj lačen dojenček, dokler se ni vzpostavil ritem. V drugem mesecu je že spuščala različne glasove in nam dala vedeti, da bo velika klepetulja, kar zdaj le potrjuje. Zelo je dobrovoljna in le nekaj minut po porodu se je že nasmejala (seveda refleksno). Moji dnevi so potekali zelo raznovrstno, vedno je bilo nekaj novega. Po nekaj tednih sva začeli hoditi na dolge sprehode in kavice z mojimi prijateljicami, ki so tudi mlade mamice.

Kako se je vaš oče znašel v vlogi dedka? Vam je kdaj priskočil na pomoč?

Zelo dobro. Tarja je bila njegova druga vnukinja in je bil že malo vpeljan. Prišel je skuhat kosilo, ko je videl kup oblačil, jih je zlikal, tudi Tarjo je previl ... Skratka, zelo mi je pomagal. Tako da, hvala očka!

Kaj pa danes - kakšna deklica je 14 mesečna Tarja? Kakšne lastnosti opažate pri njej?

Tarja je izredno družabna, dobrovoljna in zelo klepetava. Z njo ni niti minutke tišine, razen če želi kaj ušpičiti (smeh). Rada »bere« knjigice, pleše, riše ... Vedno si sama najde zaposlitev. Najbolj pa je srečna, ko smo skupaj vsi trije in plešemo ter pojemo.

Ali obiskuje vrtec? Kako je bilo na uvajanju? Se je lepo vključila v skupino?

Pri Tarji je bilo uvajanje super, le kasneje je imela manjšo krizo. A sedaj je že vse dobro in komaj čaka, da gre v vrtec. Kar smeji se, ko vidi, da smo pred vrtcem. Mislim, da so tam vsi otročki prijatelji in preživljajo čas, zaradi naših super varušk, zelo kakovostno in veselo.

Maja 2009 sta se z Mihom poročila. Kako je slavje doživljala Tarja? Je bila ves čas v bližini ali jo je premagal spanec?

Tarja je bila z nama, saj je bila po poroki krščena. Ples mamice in očka pa je prespala ...