Veste, kaj so tiki?

Po definiciji so tiki nehoteni, nenadni, hitri, ponavljajoči se, neritmični, enostavni ali kompleksni gibe oziroma glasovi. V nadaljevanju pa se delijo na:
– enostavne motorične tike: vključujejo delovanje ene mišice ali mišične skupine: mežikanje, nagib z glavo, skomig z ramo
– kompleksne motorični tike: vključujejo skupek enostavnih gibov ali bolj koordinirano zaporedje gibov, ki je lahko videti nenamensko (grimasiranje, uvijanje udov) ali kot da so izvedeni z določenim namenom, čeprav temu ni tako (dotikanje stvari, udarjanje, poskakovanje, ponavljanje gibov za drugimi ljudmi, izvajanje obscenih gest)
– vokalne oziroma glasovne tike: so lahko enostavni (hrkanje, kašljanje, cviljenje ...) ali kompleksni (če vsebujejo jezikovno komponento, torej izgovarjanje besed, fraz, ponavljanje besed, v redkih primerih preklinjanje)
– kognitivne tike: so ponavljajoče se misli, ki niso povezane z anksioznostjo, kot pri obsesivno-kompulzivni motnji.

Zakaj in kdaj se pojavijo tiki pri otrocih?

Zdravnica Jasna Oražem pravi, da se "tiki 10–100-krat pogosteje pojavljajo pri sorodnikih v prvem kolenu, kar je jasen indikator, da je najverjetneje v ozadju motnje genetska okvara, ki povzroča nenormalno delovanje določenih predelov možganov (možganska skorja, globlje možganske strukture, povezave med njimi), ki so odgovorni za nadzor gibanja, učenje proceduralnih navad, čustvenih in kognitivnih funkcij. Natančno mesta okvare z današnjim znanjem sicer se ne znamo opredeliti." To pomeni, da se oseba rodi z genetsko motnjo, zaradi katere je nagnjena k nastanku obolenja s tika, ki se pa pojavijo kasneje – najbolj tipično med 5 in 7 letom starosti. Oražmova pravi, da razlage za to še ne poznajo, da "gre lahko za to, da razvoj možganov ravno v tej starosti doseže takšno stopnjo, da se podedovana motnja fizično izrazi; lahko pa genetska okvara ravno na tej stopnji razvoja naredi možgane občutljivejše na druge vplive (npr. iz okolja), ki nato porušijo normalno delovanje." Tiki se lahko pojavijo kadar koli v življenju, če oseba utrpi kakšno poškodbo, vnetje, metabolno bolezen oziroma zaradi jemanja zdravil, ki vplivajo na predele možganov, iz katerih izhajajo tiki.

Se otrok lahko tikanja 'odvadi' ali za to potrebuje zdravniško pomoč?

"Tiki so genetsko pogojena motnja v delovanju možganov in se jih ne da kar tako odvaditi. Dobro je poudariti, da tiki niso hoteni – večina odraslih bolnikov sicer opisuje neprijetne občutke različnih oblik tik pred samim tikom (pritisk, srbenje, bolečino, slabost, vročino, mraz znotraj mišice oz. mišične skupine, ki bo nato izvedla tik ali drugje v telesu), ki predstavljajo nujo, da se tik izvede in jih sama izvedba tika tudi olajša. Ker se teh občutkov zavedajo, so v določenih okoliščinah sposobni zadržati izvedbo tika, vendar to kasneje pogosto vodi v izbruh se izrazitejših in številnejših tikov. Podobno se dogaja tudi pri otrocih, vendar ti o teh občutkih redkeje poročajo," pravi Oražmova in dodaja, da načeloma zadostujeta »terapija« za postavitev diagnoze ter pogovor o naravi in običajnem poteku obolenja. V primerih, ko pa se tiki pojavljajo v tako hudih oblikah, da povzročajo slabšo kakovost življenja, se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili.

Ali tiki motijo otroka?

Razvojna psihologinja s Filozofske fakultete v Ljubljani Blanka Colnerič pravi, da je veliko odvisno od odziva okolice: "Če le-ta tikom posveča preveč pozornosti, kar ovira otrokovo učinkovito vključevanje v socialno okolje, potem je prisotnost tikov za otroke verjetno zelo moteča. Pomembna je tudi raven samospoštovanja pri otroku: samozavestni in ekstravertni bodo morebitna vedenjska odstopanja lažje prikrili, spet drugi temu morda posvečali preveč pozornosti in se umaknili vase. Včasih ostanejo tiki tudi spregledani zaradi morebitnega sopojavljanja z bolj izstopajočo motnjo (npr. ADHD). Vsekakor je dobro otroka opazovati in v primeru, ko mu tiki povzročajo težave, jih neuspešno skuša prikriti in so zanj moteči, je toliko bolj nujno poiskati pomoč ter otroku nuditi ustrezno podporo."

Pomagajte otroku, ki ima tike!

Colneričeva pravi, da je tako kot pri vseh otrocih tudi pri tistemu, ki izkaže tike, izjemnega pomena sprejemanje s strani staršev. To pomeni, da moramo starši poskrbeti za sproščeno družinsko vzdušje, urejene razmere in rutino, da poskrbimo, da se otrok v domačem okolju počuti varno. "V primeru, da gre za tranzitorne oz. prehodne tike, ki so stresno pogojeni, lahko ustrezne razmere v okolju simptomatiko ublažijo. Vsekakor ni odveč obisk svetovalnega delavca oz. psihologa, ki vam bo pomagal oceniti resnost problematike, sodeloval v načrtovanju uravnavanja tikov ter vas po potrebi napotil na nadaljnje strokovne obravnave."

Lahko tiki ostanejo do konca življenja? Kdaj izzvenijo?

"Tranzitorni tiki so prehodne narave in večinoma izzvenijo, kar pa še ne pomeni, da jih lahko preprosto razložimo in poiščemo vzrok. Občasno se ponovno pojavijo, recimo ob morebitnih stresnih situacijah. Kronična obolenja s tiki se od prehodnih ločijo po trajanju – lahko gre tudi samo za eno obliko tika, ki traja dalj kot eno leto, za diagnozo TS pa mora imeti oseba poleg motoričnih vsaj en vokalni tik, kar mora prav tako trajati dalj kot eno leto. Intenzivnost tikov za diagnozo ni pomembna. Kronični tiki včasih vztrajajo tudi po obdobju adolescence. Vsekakor pa je potrebno situacijo dobro oceniti, se posvetovati s strokovnjaki in ne le računati na upad oziroma čakati, da simptomatika izzveni sama od sebe. Previdnost ni odveč tudi pri enoznačnem določanju vzroka oziroma situacije, ki je do tika privedla," pravi razvojna psihologinja Blanka Colnerič.

Zmotno je misliti, da ...

"... so za nastanek kroničnih obolenj s tiki krivi psihično stresni življenjski dogodki," pravi zdravnica Jasna Oražem. Je pa res, da se v stresnih situacijah pogosto okrepijo in zgostijo – vendar tudi to ne velja vedno. Zdravnica pravi, da so pri nekaterih pogostejši prav v obdobju sprostitve, npr. med gledanjem televizije.

Otroci s tiki niso prav nič drugačni od vseh drugih!

Tiki še vedno veljajo za stigmatizirane in otroci, ki jih imajo, za drugačne. A vendar je treba vedeti, da je težava v okolici, ki ima včasih še vedno težave s sprejemanjem drugačnosti, različnosti. In prej ko se bomo začeli zavedati te težave, bolje se bodo tako otroci kot odrasli s tiki počutili v družbi. Pri otrocih je težko, ker so lahko tarča posmeha ali zaničevanja s strani sovrstnikov, zato je pomembno, kako otrokovi starši gledajo, razumejo in dojemajo tike ter kako jih otrokom predstavi učiteljica/vzgojiteljica otroka, ki je v njeni skupini.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na