Že tako ali tako je težko biti samohranilka, še težje je vse skupaj, če oče ne želi plačevati preživnine. Uporabnici "Single mum still standing" (Samohranilka, ki se še drži) je prekipelo zaradi stalnega pregovarjanja, zato je na Facebooku objavila "odprto pismo očetu, ki noče plačati preživnine".
Med drugim je zapisala, da njegovega denarja ne porablja za nakup oblačil in stvari zanjo. Poudarila je, da si z njim ne plačuje dopusta in da njegovega denarja ne nalaga na varčevalni račun, ki ga – "mimogrede – tako ali tako nimam". Ves denar gre za njune otroke, je zatrdila. "Opravljam dve službi, da lahko sebi in otrokom omogočim primeren življenjski standard, česar očitno ne razumeš. Zato ni prav, ko na moje vprašanje o preživnini odgovoriš z očitkom, da bi morda morala manjkrat ven," je zapisala.
Razložila mu je, da s preživnino odplačuje hipoteko za hišo, da imajo lahko njuni otroci streho nad glavo, in delno pokriva tekoče stroške. "Upam, da se strinjaš, da otroci potrebujejo dom." Če ne bi odplačevala hipoteke, bi se morali preseliti v cenejše stanovanje v manj varni soseski in posledično tudi menjati šolo, je nanizala.
S preživnino kupuje obutev in oblačila za otroke, pa tudi pralni prašek, da jih z njim opere. Sama medtem kupi šolske uniforme in plača šolske izlete. S preživnino plačuje plavalni krožek in sinove nogometne treninge. "Dobro mu gre. Resnično bi ga moral kdaj pa kdaj priti gledat, sin bi bil zelo vesel," je zapisala. Preživnina ji pomaga pri pokrivanju stroškov za rojstnodnevne zabave, "ki se jih zaradi ljubosumja nove žene nikoli ne sme udeležiti". Prav tako z njo lažje kupi darila za rojstni dan, ki jih od njega ne prejmejo.
Obenem si pomaga pri plačilu varstva za otroke, ko mora delati. "Vsaj en dan bi morala zamenjati vloge, da bi se lahko prepričal, da je tvoj denar ključen za zagotavljanje življenjskega standarda, ki si ga najini otroci zaslužijo," je zapisala. Njen celoten zapis si lahko preberete spodaj:
V Sloveniji je neplačevanje preživnine kaznivo
V Sloveniji so starši dolžni glede na svoje zmožnosti preživljati svoje otroke do 18. leta starosti, po polnoletnosti pa do 26. leta, če se še šolajo. Starši, ki ne živijo ali zaradi ločitve v prihodnje ne bodo več živeli skupaj, se morajo poleg podrobnosti o varstvu in vzgoji otrok ter o določitvi stikov sporazumeti tudi o preživnini. Če ne zmorejo sami, jim pomagajo na centru za socialno delo ali mediatorji. Če nikakor ne uspejo, o odprtih vprašanjih odloči sodišče, ki določi tudi višino preživnine.
Največkrat se preživnina plačuje mesečno in se določi glede na potrebe otroka in zmožnosti starša, pri čemer upoštevajo morebitno nezmožnost za delo in tudi morebitne druge otroke. V Sloveniji je bila denimo aprila 2019 povprečna višina mesečne preživnine 135,53 evra; najvišja pa je bila določena v sodni poravnavi in je znašala 1731,60 evra. |
Starš torej ne more kar reči, da ne bo plačeval preživnine. Neplačevanje preživnine je v Sloveniji namreč kaznivo in je v Kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen. Takrat pa mora upnik podati ovadbo, ki se zatem presoja na sodišču.
Če starš ne plačuje preživnine, lahko upnik na sodišču vloži tudi predlog za izvršbo. Če je postopek izvršbe neuspešno zaključen ali če traja več kot tri mesece, pa otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, ki jo uveljavlja pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Pripada mu do 18. leta starosti, če mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je starš ne plačuje.
Višina nadomestila preživnine po zadnjem usklajevanju znaša: → za otroka do 6. leta starosti 77,74 evra, Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
Če je preživnina nižja od navedenih zneskov, je višina nadomestila enaka znesku preživnine, določene s sodbo ali začasno odredbo oziroma dogovorom, nadomestilo preživnine pa se tudi zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Nadomestilo preživnine plačuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec, so razložili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Preživnina je najmanj, kar morate dati otroku

Starši, naslednjič, ko se boste prerekali za preživnino, pomislite, da gre za vaše otroke. Če so večinoma pri mamici, pomislite, da prevzema večino nase, da se vaša dva vikenda in morda nekaj uric na teden ne more primerjati z njeno stalno skrbjo, predvsem ob dnevih, ko ima službo, ko je treba pripraviti vse za šolo in za odhod v vrtec ... Ko je treba tolažiti bolnega otroka z visoko vročino in po sporu z najboljšo prijateljico, ko je treba pomagati pri domačih nalogah, ko je treba ves utrujen še skuhati kosilo ... Ko je večinoma za vse sama.
Samo malo pomislite, pa morda ne boste več razmišljali o količini denarja, ki ga dajete za vašega otroka. Dostojna preživnina je najmanj, kar mu lahko daste ... in mu jo morate dati.
Komentarji (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV