Pri nas imamo vsi raje kopanje v morju ali jezeru, kot kopanje v bazenu. Vendar kljub temu je za otroke tudi bazen super zabava, še posebej, če je veliko toboganov in raznih drugih vodnih zanimivosti. Tako da pomembno je, da se ohladimo in 'naplavamo'. In kljub temu da s svojega strokovnega stališča ne bi ravno priporočala plavanja z rokavčki, vseeno pri svojih otrocih vztrajam pri uporabi le-teh. Vseeno se mi zdi pomembno, da je varnost otrok na prvem mestu. Tako sta bila oba Pia in Tim ter Tim še vedno je, kamorkoli gremo plavat, opremljen z rokavčki. Kljub temu da zna Pia že sama plavati, imam vedno občutek, da jo moram ves čas nadzorovati in gledati, prav tako Tima, kljub temu da ima rokavčke. Ne vem, zdi se mi prav, da jih nadzorujem, saj je zadnja stvar na svetu, ki bi si jo želela, da bi se zaradi moje nepozornosti, oziroma najine z možem, pripetilo kaj hudega. Tukaj nimam v mislih nesreče, ki se lahko pripeti vsakomur, niti nimam v mislih tisti trenutek nepozornosti, ki lahko pride kadarkoli in z njim nepopravljive posledice. Predvsem imam tukaj v mislih starše ali kogarkoli, ki ne vem kaj razmišljajo, da jim pridejo na pamet take traparije, ne morem reči drugače, ki ji potem beremo v novicah.

In ker sem ravno zadnjič prebrala članek o neki 10-mesečni deklici, ki sta jo starša pustila v vodi na blazini, oziroma na ali v neki napihljivi zadevi, med tem ko sta se sama sončila na plaži in je blazino med tem odneslo kar precej stran od obale, tako da je morala posredovati obalna straža, se človek vpraša, ali je to res možno ali pa so to res taka nenavadna naključja, ki jih ne bi mogli preprečiti. Obenem pa premišljuješ, da se kaj takega dogaja samo v tujini, da česa podobnega se odgovornim slovenskim staršem ne dogaja.

In ko smo za vikend odšli na kopanje do Bohinjskega jezera, sem bila mogoče ravno zaradi tega kar sem zadnjič prebrala, še toliko bolj pozorna na dogajanje okoli sebe. In sem bila res kar precej presenečena, kako ljudje izzivajo usodo. Še enkrat moram napisati, da ne želim biti pametna in vsem soliti pameti, kajti hitro se lahko zgodi nesreča, tako meni kot vsem ostalim. Ampak sigurno pa lahko zatrdim, da takih neumnosti, ki sem jih videla zadnjič, pa ne počnem. Pa bom v nadaljevanju omenila le eno izmed njih.

Z možem sediva na obali pri vodi in opazujeva Pio in Tima, ki sta čofotala po vodi in poskušala ujeti ribo. Pa me Domen naenkrat dregne s komolcem in reče: ˝Poglej to!˝ Obrnem se in zagledam fantka, starega približno štiri leta, kateri sedi v vodi, ki mu je segala nekje do popka, opremljen z rokavčki. V redu, nič nenavadnega. Ampak ta fantek je imel v naročju posedenega svojega bratca, na pogled bi ocenila, da je bil ta bratec star nekje štiri, največ pet mesecev. In onadva sta bila sama tam v vodi, on in bratec, nikjer pa nobenega očija niti mamice. Potem pa čez kakšno minuto mimo njiju iz vode pride njun oče, ki je prej očitno nujno moral iti sam plavat in jima reče: ˝Ja super, kako sta pridna.˝ V redu, mogoče nič ne bi rekla, če bi plaval tam zraven njiju, ampak on ni plaval ob obali, se je kar precej oddaljil od njiju in ju več kot očitno ni mogel nadzorovati. Vem, da se ni nič zgodilo in da vedno obstaja ogromno če-jev. Ampak kaj, če bi se tisti mali bratec začel malo bolj premikati tam po naročju ali pa bi ga starejši po nesreči malo nerodno prijel, skratka, če bi mali bratec pristal v vodi, ne vem, če bi ga ta velik lahko tako hitro ven potegnil ali kakorkoli rešil iz vode. Ker po moji presoji štiri-letni otrok ni sposoben paziti na mlajšega bratca, med tem ko sta oba skupaj v vodi in sama brez nadzora staršev. No, pa saj potem čez nekaj trenutkov, ko je iz vode prišel oče, se je našla tudi mama teh dveh fantkov. Kje je bila prej, ne vem, ni je bilo na vidiku.

Ne vem, ampak to se meni res zdi neodgovorno od staršev, da na tak način izpostavljajo otroke nevarnosti. Kot sem že rekla, seveda se dogajajo nesreče, in nihče ni varen pred tem. Ampak, ali je res potrebno izzivati? Saj res, da se ni nič zgodilo in se mogoče ne bo niti naslednjič in še naslednjič. Pa kljub vsemu, pamet v glavo in trezno razmislite, ali je res vredno tistih par minut plavanja po jezeru gor in dol, med tem ko so otroci sami v okoliščinah, ki kar kličejo nesrečo. Nočem biti zoprna in ˝zatežena˝ mama, ampak odgovornost pa mora biti.