Koliko neplodnih parov je v Sloveniji?

"Trudila sva se osem let. Imela sem pet umetnih oploditev in pet spontanih splavov. Med postopki je bilo zelo hudo. Močni hormoni so delali svoje: bila sem razdražljiva, žalostna, jokava. Razveselila sem se vsakega pluska in jokala v obupu, ko sem izgubila otroka. Petkrat ... Srčno sem si želela postati mama, a z vsakim splavom sem izgubila del sebe. Imela sem občutek krivde, nezmožnosti. Vsi so me spraševali, kdaj bova imela otroka, pritisk okolice je bil grozljiv. Obupala bi, če mi ne bi ob strani stal on. Na srečo me je prepričal, da sva poskusila šestič. Takrat sem bila stara 39 let in uspelo je; dva dni po 40. rojstnem dnevu sem dobila najlepše možno darilo. Danes sem neizmerno vesela in hvaležna mamica. Najinega šestletnega fantka imam najraje na svetu," mi je zaupala prijateljica.

Žal ni edina, ki se je spopadala z neplodnostjo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima težave z zanositvijo med osem in deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, po ocenah pa je stanje enako kot v drugih evropskih državah, kjer je neplodnih med 10 in 15 odstotkov parov. Tako ima težave s plodnostjo vsak šesti do sedmi par.

Po pojasnilih predstojnika Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru, dr. Milana Reljića, je neplodnost povezana s starostjo, predvsem žensk. "Tako je v starosti do 30 let neploden vsak deseti, v starosti 40 let pa že vsak četrti par." Pri četrtini parov je vzrok neplodnosti samo pri ženski, pri četrtini samo pri moškem, pri četrtini pri obeh in pri četrtini primerov ostane vzrok nepojasnjen.

Kljub splošnemu vtisu, da je neplodnosti vedno več, podatki kažejo, da se pojavnost v zadnjih 30, 40 letih ni bistveno spremenila. Spremenilo pa se je razmerje med posameznimi vzroki. "Zaradi škodljivih vplivov okolja in nezdravega načina življenja je več neplodnosti pri moških. V zadnjem obdobju smo priča tudi vse pogostejšemu odlaganju rojstev na poznejše obdobje, zato pogosteje obravnavamo ženske, pri katerih je neplodnost že posledica starosti," je razložil dr. Reljić.

Toliko so v povprečju stare Slovenke med postopki zunajtelesne oploditve

O neplodnosti govorimo, ko par ne more zanositi v enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. O primarni neplodnosti govorimo, ko par še ni zanosil, o sekundarni neplodnosti pa, ko ima par že otroka, a ne more vnovič zanositi. "Svetujemo, da se par odloči za zdravljenje po letu dni neuspešnega prizadevanja za zanositev. Pri ženskah po 35. letu starosti pa lahko začnemo obravnavo neplodnosti po šestih mesecih neuspešnega prizadevanja za zanositev," je pojasnil dr. Reljić.

Mnogi se trudijo več let. "Pri nama je trajalo štiri leta. Borba iz meseca v mesec, solze, žalost in obup. Tolažila sem se, da bi bilo lahko še huje. Vedno sem si ponavljala, da enkrat bom rodila in postala mama. Pa nama je uspelo: po šesti umetni oploditvi se je tudi nama nasmehnila sreča. Svoja princesko imam najrajši in bi šla še enkrat čez vse," je na Facebooku zapisala bralka.

Zdravljenje in postopek zunajtelesne oploditve

Neplodnost zdravijo z zdravili (hormoni), operativnimi posegi in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. "Vedno si prizadevamo odkriti vzroke neplodnosti in jih odpraviti, tako ženske zanosijo po naravni poti. Če nam ne uspe, nadaljujemo zdravljenje s postopki umetne oploditve, torej s postopki inseminacije ali zunajtelesne oploditve."

Zdravljenje je manj invazivno kot v preteklosti in postopki potekajo v lokalni anesteziji. Postopki zunajtelesne oploditve se začnejo s hormonskim spodbujanjem rasti jajčnih foliklov. Ženske v povprečju prejemajo podkožne injekcije 10 do 12 dni. Medtem opravijo več ultrazvočnih pregledov in spremljajo rast foliklov. Ko dosežejo primerno velikost, ženske prejmejo še injekcijo, ki povzroča dokončno dozorevanje jajčnih celic.

35 do 37 ur pozneje z ultrazvočno vodeno punkcijo posrkajo vsebino foliklov in pridobijo jajčne celice. Partner odda seme, ki ga pripravijo, nato oplodijo jajčne celice. Razvoj zarodkov spremljajo v inkubatorju in tri ali pet dni po oploditvi z drobnim katetrom prenesejo enega ali dva zarodka v maternično votlino. Preostale kakovostne zarodke zamrznejo. 

Povprečna starost žensk, ki jih zdravijo s postopki zunajtelesne oploditve, je 34 let, 20 odstotkov pa je starejših od 40 let. "Plodnost s starostjo ženske upada in tudi s postopki zunajtelesne oploditve ne moremo nadoknaditi zmanjšane plodnosti, ki je posledica starosti. Čeprav se individualno odločamo, praviloma ne izvajamo postopkov po 45. letu starosti, kajti možnost za uspeh ni večja od odstotka in tako tveganja postopkov presegajo njihovo dobrobit. Starost moških ni omejitveni dejavnik za postopke zunajtelesne oploditve, saj moški ohranijo plodnost visoko v starost," je razložil dr. Reljić.

Priporočljivo je, da med dvema postopkoma zunajtelesne oploditve preteče vsaj tri mesece, in postopke zunajtelesne oploditve ponavljajo, dokler obstaja realna možnost za uspešnost tovrstnega zdravljenja. Izvajanje postopkov zunajtelesne oploditve zdravniki odklonijo, če imajo ženske resne zdravstvene težave in bi postopki ali morebitna nosečnost predstavljali dodatno tveganje za njihovo zdravje in življenje. Zakon, ki smo ga Slovenci podprli na referendumu, sicer dovoljuje umetno oploditev le zakonskim in zunajzakonskim parom, ne pa tudi samskim ženskam.

Zavod za zdravstveno zavarovanje krije stroške zdravljenja ženskam starim med 18 in 42 let, in sicer šest postopkov zunajtelesne oploditve za prvega in štiri postopke za vsakega naslednjega otroka. Par se lahko odloči tudi za samoplačniško zdravljenje. Cena samoplačniškega postopka zunajtelesne oploditve je odvisna od količine porabljenih zdravil in se v Mariboru giblje med 2000 in 3000 evri.

Soočanje z neplodnostjo vpliva na partnerski odnos

Soočanje z neplodnostjo in dolgotrajno zdravljenje vpliva tudi na partnerski odnos. Lahko se pojavijo občutki krivde, sramu, nezmožnosti. Veliko je razočaranj, življenja v negotovosti, sledi obup. Zato pari včasih potrebujejo tudi psihološko pomoč. "Na našem oddelku vsi zaposleni nudimo parom osnovno psiho-socialno podporo. Če imajo resnejše psihične težave, jim omogočimo obravnavo pri kliničnem psihologu," je sporočil dr. Reljić.

"Trudila sva se sedem let. Tudi jaz sem bolj težko zanosila, ampak vendarle sem, nisem pa mogla obdržati in donositi. Ko sem se sprostila in nehala imeti spolne odnose, da bi zanosila, rekoč 'če bo, bo', pa sem zanosila in tudi donosila. Nosečnost je bila težka, ampak vredna vsakega truda. Vsem vam želim, da bi kmalu zagledale plusek in da bi čez devet mesecev stiskale največji zaklad na svetu," je zaupala bralka.

Ne obupajte. "Z možem se trudiva že osmo leto. Upam, da bo po osmih letih truda res prijeten plus na testu in mala pikica v trebuhu", "Tudi midva se trudiva že šest let. Ne obupajte, močne smo", "Nama in še nekaterim znancem je uspelo po laparoskopiji. Po šestih letih umetnih oploditev in vsega možnega. Le pogumno naprej", "Zanosila sem po 16 letih in imam dvojčka", "Oh, moja tri leta niso nič v primerjavi s tem. Super, da niste obupale, jaz skoraj sem".

Ne obupajte, nikoli. Pet odstotkov otrok v Sloveniji je rojenih po postopku zunajtelesne oploditve, kar je nad povprečjem Evropske unije, torej so naši zdravniki zelo uspešni. V zadnjih letih je občuten in stalen napredek v zdravljenju, zanosijo ženske, ki nekoč nikakor ne bi mogle. Težko je čakati plusek, hudo je, ko ga končno ugledate, a zgodba vseeno nima srečnega konca.

Z vami smo. Verjamem, da vse mamice, vse, ki se trudijo, in vse, ki se bodo trudile v prihodnje. Mislimo na vas in vam pošiljamo velik objem z mislijo: "Naj ima vaša zgodba srečen konec!"