
Samir je očka štiriletne Monje in dveletnega Svita. Pravi, da ga je starševstvo umirilo in mu spremenilo pogled na življenje. "Igra z otroki je nekaj najlepšega, kar mi je dano v življenju," pojasnjuje Samir in dodaja, da je zelo vesel, ker ga žena podpira pri sanjah o glasbeni karieri. Z nastopom v Drami je zelo zadovoljen, ocena žirije pa mu je le še potrdila, da je dovolj dober pevec, da nadaljuje svojo pot.
Samir je v intervjuju za Bibaleze.si spregovoril o otroštvu, začetku glasbene poti, nastopu na šovu, družini ter prihodnosti.
Ste si že kot otrok želeli, da bi postali pevec?
Ja, že v osnovni šoli, ko so nas pri pouku spraševali, kaj želimo biti po poklicu, sem jaz odgovarjal, da želim postati pevec, vendar so me zavračali, da to ni poklic. Jaz pa sem vztrajal pri svojem, bil sem pač otrok.
Na šovu ste dejali, da ste odraščali ob Elvisovi glasbi. Kdo pa je prenesel navdušenje na vas?
Elvisove plošče smo imeli doma, kupila sta jih starša, ves prosti čas sem tičal ob gramofonu in si jih predvajal.

V srednji šoli, po fazi mutiranja, se mi je glas izoblikoval, pozneje pa sem ga nadgradil v glasbeni šoli z učenjem solo petja. Ko smo s prijatelji začeli nastopati na manjših zabavah, smo izvajali Elvisove pesmi. Slednje so mi bile najbolj blizu, saj sem besedila poznal že iz otroštva, čeprav le fonetično, in poslušalci so mi kmalu začeli govoriti, da je moj glas podoben Elvisovemu.
Koliko časa že interpretirate Elvisove pesmi? Pojete tudi druge glasbene zvrsti?
Vse od tedaj, ko sem bil star približno 18 let, vendar pa sem ves čas prepeval tudi druge glasbene zvrsti, od starega rocka do evergreenov in modernih skladb.
Kaj vam glasba pomeni?
Prepevanje je moj „odhod v drugo dimenzijo“, kjer ni skrbi in vsakodnevnega prehitevanja življenjskega tempa, je preprosto uživanje, relaksacija in užitek, ko drugi to sprejemajo in delijo z menoj.
Kakšno mnenje imate o imitatorjih Elvisa Presleyja, ki poskušajo publiko prepričati tudi z zunanjim videzom?
Sam sem interpret Elvisove glasbe, ne posnemam ga, le pojem in izvajam njegove skladbe. Njegovih imitatorjev ne spremljam, zame je bil Elvis en sam, ikona, legenda, umetnik svojega časa, ki se ga ne da posnemati. Podoba Elvisa (obleka), ki jo nosim v našem shovu „Elvis The Legend show“, je namenjena prezentaciji zgodbe tistega časa. S člani zasedbe Nordunk glasbe ne izvajamo tako, kot so jo tedaj, glasbo smo moderno priredili, a ohranili osnovno melodijo.
Kaj pa sicer delate v življenju, kaj ste po poklicu?
Po poklicu sem uni. dipl. ekon, počasi zaključujem magistrski študij na EPF v Mariboru, vodim družinsko podjetje, ki se ukvarja s posredovanjem mednarodnih transportov. Imam pa še eno, najljubšo „službo“, to je moja družinica.
Kje običajno prepevate? Kje pa ste vadili za nastop?
Moj glasbeni trg je v Sloveniji in občasno v Nemčiji. Za nastop pa nisem posebej vadil.
Kako ste se počutili po nastopu v Drami? Vam je godil pozitiven odziv publike in žirije?
Na odru sem užival, bil sem sproščen, prisotnost in odziv publike pa sem dojemal še kot dodatno stimulacijo. Ocena žirije je le še potrdila, da je bil moj nastop dovolj dober.

Ves večer in še naslednje dni po nastopu smo jaz in moja družina prejeli ogromno čestitk, pohval ter spodbud za naprej. Lepo je vedeti, da je bilo toliko ljudi z menoj, kar pomeni, da je oddaja zelo gledana, saj jih o svojem nastopu nisem posebej obveščal.
Upate na zmago?
Na začetku nisem razmišljal tako daleč, je pa sama misel na zmago postala zanimiva z uvrstitvijo v polfinale.
Kakšne so vaše želje za prihodnost?
Želim si, da bi ob urejenem družinskem in poslovnem življenju znal dodati še malo večji del glasbenega pridiha kot doslej, hkrati pa, da zaradi moje odsotnosti ne bi „trpela“ družina in posel. Rad bi tudi končno zaključil študij magisterija, zlasti pa si želim, da bi bili zdravi.

Kaj vam v življenju največ pomeni, vas osrečuje, polni z energijo?
Moja razigrana otroka, srečna žena in trenutki, ki jih preživimo skupaj.
Vas je starševstvo spremenilo?
Predvsem me je umirilo in mi podalo uvid v to, kaj je namen in smisel življenja: vzgajati, ustvarjati, in se igrati z otroki je nekaj najlepšega, kar mi je dano v življenju.
Ali tudi otrokoma kaj zapojete?
Otrokoma zelo rad prepevam uspavanke. Monjo pa navduši tudi pesem, po kateri je dobila ime.
Kako z družino najrajši preživljate proste trenutke?
Proste trenutke najraje preživljamo v naravi. Lepo nam je, ko se odpravimo na kratek izlet, sprehod ali pa zgolj uživamo v okolici našega doma.
Je žena ponosna na vaš nastop v Drami?
Zelo. Vesel sem, ker mi stoji ob strani.
Komentarji (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV