Že novorojenčki različno reagirajo na vožnjo z avtomobilom. Nekatere pomirja in zato v lupinici spijo ure in ure. Drugi brez joka ne zdržijo niti nekaj minut. Ne boste verjeli, strokovnjaki pravijo, da je slednjih precej več. A ne pozabite, otrok mora biti med vožnjo vedno varno pripet v svojem sedežu. Kako torej njemu in ostalim olajšati pot?

S tem vprašanjem sta se tako pri svojih otrocih kot tudi pri strankah ukvarjala znana otroška strokovnjaka iz ZDA, zakonca Sears. Če je vožnja daljša, vozite neprekinjeno kakih 20 minut, ne glede na to, kako zelo otrok joka. Če se boste prepogosto ustavljali, bo vožnja trajala predolgo. Seveda mora biti otrok pred vožnjo sit in previt. Pazite, da ne bo pojedel preveč, da ga ne bo v želodčku tiščalo, da ne bo žejen in da mu v avtu ne bo vroče.

Postanki naj ne bodo prepogosti

Po dvajsetih minutah ustavite avtomobil in otroka pocrkljajte. Dojenčki imajo najraje dojenje ali stekleničko. Morda pa bo otroku prijalo le to, da bo nekaj minut na svežem zraku. Odmor naj ne traja več kot pet minut. Potem postopek ponovite.

Največje težave s takšnimi nasveti imajo starši, ki otrok ne puščajo tako dolgo jokati. Zakonca Sears pravita, da je avto v takem primeru lahko izjema, saj je najpomembnejše, da varno prispete na cilj. Petnajst ali dvajsteminutno jokanje pa po njunem mnenju prav tako ne bo omajalo otrokovega zaupanja v starše. In še najboljša novica: dojenčki in otroci se sčasoma navadijo vožnje v avtu, saj druge izbire nimajo.

Otroka zamotite

Ko je otrok malo večji in ga je treba prestaviti v otroški sedež, se lahko zgodi, da se bo začel upirati. Skoraj vsak otrok ima obdobje, ko noče sedeti v varnostnem sedežu, pravijo strokovnjaki. Prav tako kot dojenčkov jok v lupinici, bo tudi ta faza kmalu minila. Medtem pa si lahko pomagate z dvema trikoma, ki ju priporočata zakonca Sears.

Otroka lahko zamotite s hrano. Še preden se približate avtu, otroku ponudite prigrizek, ob katerem bo užival in bo pozabil na sedež. Še preden se bo zavedel, kaj se dogaja, bo varno pripet v svojem stolčku in pripravljen na pot.

Dopustite otroku sodelovanje

Lahko pa namesto tega le ostanete mirni. To, kar počne otrok, ni grdo, ampak pričakovano vedenje, ki je popolnoma sprejemljivo za njegovo starost. Zato se na otroka ne jezite. Mirno ga posedite v avtosedež in se z njim pogovarjajte v običajnem tonu. Bolj ko boste jezni, bolj se bo otrok upiral.

Pomagalo bo tudi, če boste otroku pustili izbiro in bo imel zato občutek, da lahko odloča o svojem življenju. Sam naj se odloči, ali ga boste v sedež posedli vi, ali pa bo sam splezal vanj. Vprašajte ga, katero roko bo najprej potisnil v zanko in katero kasneje. Zagotovo se mu bodo odločitve zdele zelo pomembne.

Zakaj mora biti otrok v varnostnem sedežu?

V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se dobro zavedajo, da se vsak otrok najbolje počuti v maminem naročju. A sile, ki delujejo pri prometnih nesrečah, nas takoj postavijo na realna tla.

Že pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se naletna teža poveča več kot 30-krat. Kaj to pomeni v praksi? Mamica, ki tehta 50 kg, ob trku pa ni pripeta z varnostnim pasom in na sprednjem sedežu drži v naročju otroka, stisne otroka ob armaturo z naletno težo okoli tone in pol, ponazorijo v Svetu. »Verjetno bi nas veliko zatrjevalo, da se bomo pri hitrosti 50 km/h z lahkoto zadržali na sedežu ali za volanom, tudi če nismo pripeti. V resnici pa je to enako kot skočiti v globino 14 metrov – tega si verjetno nihče ne bi upal. Tudi otroka si nihče ne bi upal loviti, če bi padal z višine 14 metrov!«

Ker so posledice prometnih nesreč tako hude, v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priporočajo dvoje. Starši in ostali odrasli naj bodo v avtomobilu vedno pripeti z varnostnimi pasovi in so tako otrokom za zgled. Otroka pa že od prve vožnje iz porodnišnice navadimo na to, da je v avtu njegovo edino pravo in varno mesto v ustreznem varnostnem avtosedežu.