O razvajanju otrok na različne načine smo že precej pisali. Prav je, da na to opozorimo tudi pred prazniki, za katere je značilno vse bolj brezmejno obdarovanje. Mnogo staršev je prepričanih, da z darili ne morejo razvaditi svojega otroka, saj ne sodijo v krog najbolj premožnih družin. A tudi v pomanjkanju ali v povsem običajnih razmerah lahko otroka razvadimo.

Razvajamo z načinom, ne s količino

Kaj je pravzaprav razvajanje in kje se začne? Slovenci smo lahko ponosni, da imamo na tem področju enega največjih strokovnjakov, Bogdana Žorža, ki je med drugim tudi avtor zanimive knjige o razvajanju. Mnogi razvajanje zamenjujejo z izkazovanjem ljubezni. Žorž opozarja, da problem ni v količini, temveč v načinu – kako dajemo, nudimo otroku, kako mu izkazujemo ljubezen.

Varnost je pri razvajenem otroku zamenjana z odvisnostjo, ljubezen s posesivnostjo, brezskrbnost v okviru zelo omejenega okolja in kontroliranih pogojev, ki jih določajo starši. Razvajeni otroci zato postanejo zasvojeni z željo po čedalje večji pozornosti, navadijo se na sprejemanje pretirane naklonjenosti.

Razvajenost v materialnem obilju

Takšni otroci imajo vsega dovolj, pravzaprav še več kot potrebujejo. Pogosto zaradi slabe vesti staršev, ki so precej odsotni. Kmalu taki otroci, ki jim dobrine nadomeščajo pozornost in ljubezen staršev, ugotovijo, da je vse »brez veze«. Ves trud, ki ga vložijo v karkoli, se jim kmalu zdi nesmiseln, saj so jih po njihovem starši dolžni vzdrževati. Tako razvajeni otroci, opozarja Žorž, lahko začnejo starše celo izsiljevati – v končni fazi tudi s smrtjo – če ne bo vse po njihovo.

Zasipanje z dobrinami v zameno za pozornost, kar je najpogosteje značilnost premožnejših staršev na pomembnih položajih, torej ne obrodi ustreznih sadov. Namesto da bi s tem otroka obvarovali pred vsemi nevšečnostmi, mu lahko dajemo napačne podatke o življenju. Zato bodimo previdni, kaj otroku dajemo in na kakšen način – ljubezni mu preko igrač očitno ne moremo zagotoviti!

Tudi v pomanjkanju so otroci lahko razvajeni

S podobnim namenom otroke razvajajo tudi starši, ki sicer ne živijo v izobilju, a so pripravljeni narediti vse, da otrok materialnega pomanjkanja ne bi občutil. Tudi če bodo, na primer, starši ostali brez večerje, bodo otroku kupili najboljše športne copate. Da le ne bo trpel!

A tako ravnanje staršev ni primerno in, kdo bi si mislil, vodi v razvajenost. Otrok čez čas ne sprejme več dejstva, da mu starši pač čisto vsega ne morejo kupiti. Do njih postaja grob, nasilen in začne izsiljevati. Do vseh dobrin, zaradi katerih materialno stanje staršev še bolj trpi, lahko dobi omalovažujoč odnos. Obveznosti pa izpolnjuje le, če bodo starši kupili to in ono … Starši morajo torej na otrokov odnos do dobrin paziti v vseh primerih.

Premislite pred nakupi!

Skrajnosti, ki jih v zvezi z razvajenostjo opisujejo povsem nasprotne razmere, sicer niso tako pogoste. Prav pa je, da se jih zavedate – predvsem, ko nakupujete darila. Praznikov oziroma priložnosti, ob katerih se obdarujemo, je namreč iz leta v leto več, zato določite nek splošen vzorec obdarovanja v družini.

Skupaj s partnerjem, sorodniki in starejšimi otroki se pogovorite o načinu obdarovanja. Določite zneske, ki jih bo vaš finančni položaj prenesel, premislite pa tudi, kaj bo otrok z darilom, torej dobrino, pridobil. Bo to veselje ob ustvarjanju ali le še dodaten kup plastike?

Da bi se izognili nesporazumom, se za darila dogovorite tudi s sorodniki, ki nameravajo obdarovati vašega otroka. Če se ne spomnite česa, kar si otrok že dolgo želi, so vedno dobrodošla ustvarjalna darila. A pri tem upoštevajte starost otrok in življenjske razmere družine.