Oče, ki je prezaposlen

So očetje, ki kljub družini dajejo (pre)velik poudarek svoji službi in ostalim obveznostim. Razlog je lahko notranje gonilo in zagotovitev družini dovolj finančnih sredstev ali pa ambicioznost in iskanje potrditev prek dela. Njihova angažiranost v tovrstnih aktivnostih je 100 %, a na račun tega močno trpi njihova očetovska vloga. V procesu vzgoje otrok ne sodelujejo dovolj, kar pa ne pomeni, da so takšni očetje brezbrižni in ignorantski. Občasno sicer skušajo svojim otrokom posvetiti čas in pozornost, vendar ne dovolj. V takšnih primerih so otroci čustveno oddaljeni od očetov, se počutijo osamljene in nezadovoljne. Na daljši rok se takšna občutja v otroku zakoreninijo in na njegov razvoj delujejo kvarno.

Nevidni ali odsotni oče

Medtem ko prezaposleni očetje svojim otrokom vsake toliko le namenijo nekaj svojega časa, pa nevidni očetje tega ne storijo. V življenju otrok takšen oče ne igra nobene vloge, saj družinsko življenje in ukvarjanje z otroki niso njegove prednostne naloge. Starši bi morali razumeti, da odločitev za otroka terja največjo mero odgovornosti. Otroci, ki odraščajo brez očeta – lahko je popolnoma čustveno odsoten (alkoholizem in druge vrste zasvojenosti) ali fizično odsoten, nosijo vse življenje veliko pomanjkanje očetovskega lika. Pogostokrat imajo težavo z iskanjem svojega mesta pod soncem in gojijo v sebi veliko jeze. Številni primeri kažejo tudi večje čustvene motnje, kot sta tesnoba in depresija.

Kronično nezadovoljni (depresivni) oče

V današnjem času smo priča številnim moškim, ki so globoko v sebi zagrenjeni, nezadovoljni, jezni, depresivni … Vse to pa čutijo njegovi najbližji, zlasti otroci. V takšni družini vladajo pesimizem, mrakobno in depresivno razpoloženje. Ob takšnih očetih otroci ne morejo dobiti potrditve, razumevanja in čustvene hrane, zato imajo lahko vse življenje težave z občutki zavrnjenosti. Od očetov ne dobijo potrditve, da so vredni ljubezni. V takšnih primerih mora oče narediti korak k izboljšanju svojega zdravja in si najti strokovno pomoč.

Oče ’psiholog’

Nekateri starši, ki zavzeto spremljajo raziskave sodobne vzgoje, berejo priročnike o psihologiji otrok, se udeležujejo seminarjev in se vseskozi trudijo, da bi svojim otrokom nudili popolno otroštvo, lahko naredijo več škode kot koristi. Vse našteto je sicer pohvale vredno, a takšni očetje velikokrat tudi preveč ’eksperimentirajo’ z različnimi tehnikami in poskusi, kar lahko na otroka slabo vpliva. Mednje sodijo tudi očetje, ki svojih otrok ne želijo kaznovati, saj se bojijo, da bi jih prizadeli. Iskreno verjamejo, da lahko njihove pripombe, kazni in drugi vzgojni ukrepi otroku povzročijo travmo. A pozor – takšen pristop je zelo škodljiv. Otroci, ki nimajo zdravih meja, nimajo občutka za odgovornost, disciplino, ker nikoli zares niso imeli stika z omejitvami, pravili, urniki, moralnimi vrednotami. Večinoma gre pri tem za permisivno vzgojo, ki otroku ne daje varnega okvira.

Nekateri očetje se dolga leta, lahko vse do poznih osnovnošolskih dni, do svojih otrok vedejo prekomerno skrbno. So neke vrste varuške, ki imajo otroka nenehno na očeh in poskrbijo za vse njihove muhe. Vseskozi jih vodi prepričanje, da so otroci nebogljeni in nemočni, tudi ko postanejo že najstniki. Ne razumejo pa, da njihova ekstremna skrb nanje ne vpliva spodbudno, saj onemogoča njihovo samostojnost. Statistike kažejo, da otroci, ki so jih vzgajali preveč skrbni starši, običajno nimajo motivacije, da bi se borili za svoj uspeh, obstoj in blaginjo. Zakaj bi se, če njihove težave vedno rešuje oče. Zagotovo otrok potrebuje skrbne starše, a še vedno potrebujejo zdrave razmejitve, s katerimi se naučijo, kaj je prav in kaj narobe.

Avtoritarni oče

Prednostna naloga avtoritarnega očeta je predvsem disciplina in še enkrat disciplina. Želi si pridnih, lepo vzgojenih, inteligentnih otrok, ne glede na sredstvo. Običajno je imel avtoritarni oče tudi sam avtoritarnega očeta. Ta vzgojni stil ne spodbuja razvoja zdrave samopodobe. Otroci svoja čustva in potrebe potlačijo, saj nimajo poguma, da bi nasprotovali ali se lahko uprli svojemu očetu. Strokovnjaki svetujejo avtoritarnim očetom, naj popustijo svoje vzgojne prijeme. V nasprotnem primeru bodo potlačena čustva pozneje izbruhnila na plan in povzročila težje čustvene motnje.

Vir: Better help, Fathers and kids