Natalijina šest let mlajša sestra Oksana se je rodila z možgansko okvaro. Takrat je njen očim odkorakal iz njihovega življenja, njena mama se je pritisku socialne službe, ki je Oksano želela poslati v posebno oskrbo, uprla. Podnevi nista imeli z Oksano kam iti, zato sta se potikali po opustelih hišah in kleteh. „Težko mi je bilo, ker so se ostali otroci norčevali iz naju in je niso hoteli v svoji družbi. To je bilo strašno boleče in še danes živim s to krivico.“ Natalija pravi, da njeno otroštvo ni bilo nesrečno, ni pa bilo lahko.

Pri petnajstih se je s prijateljico vselila v najemniško stanovanje, že leto kasneje pa jo je opazil modni agent iz Pariza. Svetoval ji je, naj se čim hitreje nauči angleško in to je Nataliji uspelo v slabih treh mesecih. Pri 17 je odšla v Pariz in podpisala pogodbo z agencijo Viva models, od takrat pa je šla njena pot le še navzgor.

In prišla je družina ...

Novembra 2001 se je takrat 19-letna Natalia poročila z Justinom Trevorjem Berkeleyem Portmanom, britanskim dedičem velikih posestev. Mesec kasneje se jima je rodil prvi sin Lucas Alexander, pet let kasneje hčerka Neva in čez leto dni še sin Viktor. Prvič je zanosila pri devetnajstih, prav tako kot njena mama, in pravi, da je bila na to popolnoma pripravljena. Še danes ne ve, kakšno bi bilo njeno življenje, če ne bi iz Rusije odšla v Pariz in se začela ukvarjati z manekenstvom. Leta 1999, ko je odšla, je živela v revnem industrijskem mestecu Nižni Novgorod z družino in prijatelji. „Spomnim se, da sem sedela v kotu manekenske agencije in vsi so hodili k meni in strmeli vame. Bila sem zmedena in mislila, da jim gre moja prisotnost na živce. Moja mama je bila v velikih dolgovih, zaradi česar ji ljudje niso nič prihranili. Lastnik agencije mi je posodil denar, da sem dolg poplačala, še preden sem kaj zaslužila in bilo je kot v sanjah.“

Ko se ji je rodil prvi sin, ob njej ni bilo njene družine. Mož Justin kot vsak novopečeni očka ni prav dobro vedel, kako skrbeti za otroka, zato je bilo breme predvsem na njenih plečih in priznava, da je bilo zelo utrujajoče. Še danes se ji zdi pomembno, da otroci vidijo starša tudi takrat, ko je ta utrujen ali ko stvari ne gredo po maslu. „Če nikoli ne veš, kako hudo je lahko življenje, ne boš nikoli znal podpirati ljudi okoli sebe. Moja mama mi je vedno govorila o sebi. Bila je tako mlada in jaz sem ji bila kot sestra.“ A sama pravi, da določenih stvari svojim otrokom ne bi nikoli povedala, ker jim jih ni treba vedeti.

Ker je bila Natalia v otroštvu večino časa sama, se še danes počuti osamljeno. „Veliko je ljudi, ki jih imam neskončno rada in ki me imajo radi, a občutka osamljenosti se ne morem znebiti, ne glede na to, s kom sem, tudi s svojimi otroki.“ Ve, da si bodo njeni trije otroci ustvarili svoje življenje, a upa, da ji bo uspelo ustvariti družino, v katero se bodo njeni otroci vračali s svojimi partnerji, možmi, ženami in otroki ter upa, da bo osamljenost počasi izginila.

Ženska z velikim srcem

Sama pravi, da ko postaneš mama, ne misliš več toliko nase, bolj pa na svet okoli sebe. Sama verjame v višje cilje. Kot staršu se ji trga srce, ko vidi druge otroke trpeti. Svojo dobrodelno organizacijo Naked Heart Foundation, ki želi otrokom zagotoviti navdihujoče okolje za igro v urbanih območjih Rusije je ustanovila leta 2005 in za otroke po vsej Rusiji začela graditi igralne površine in igrišča. Prvega so odprli v njenem rodnem mestu leta 2006, do danes so jih zgradili že 38. Otroci so ga pozdravili z odprtimi rokami. Pomembno se ji zdi, da se lahko izgubijo v igri, pa čeprav le za kakšno minuto ali dve. Prav tako je tiskovna predstavnica organizacije Tiger Trade Campaign, ki se skupaj z 38 drugimi bori za ohranitev tigrov in se trudi preprečiti trgovino z njimi, saj „sem ponosna, da sem Rusinja, moja dežela je dom divjega sibirskega tigra, danes pa jih je ostalo manj kot 350. Če ne bomo ukrepali zdaj, bomo še za časa naših življenj doživeli njihovo izumrtje.“

Najti je treba smisel

Otroštvo njenih otrok se od njenega močno razlikuje. Želi, da bi bili srečni in da bi imeli veliko srce, da bi počeli nekaj, kar jih zelo veseli. A je težko, ker sami ne bodo nikoli občutili pomanjkanja, tako kot ga je sama. „Kljub temu bi jim rada dala vse potrebno, da bodo lahko v življenju ubrali pot, ki si jo želijo. Zelo je pomembno, da v življenju poiščeš svoj smisel in nekaj, kar te resnično veseli.“