»Odrasli morajo vzpostaviti osebno avtoriteto in ne avtoritarne moči!«

To je eden izmed odgovorov, ki ga staršem izgubljenim v praznem prostoru med permisivnim in avtoritarnim ponuja Jesper Juul, danski družinski terapevt in avtor knjige Kompetentni otrok. Jull je samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov pri vzgoji otrok.

Po predstavitvi knjige bo sledil splošen pogovor o dilemah in vprašanjih starševskega vsakdana, vpetega v realnost sodobnega časa. Jesper Juul je znan, da vselej govori brez dlake na jeziku, jasno in neposredno, z velikim razumevanjem tako za negotovost, s katero se srečujejo današnji starši, kot za stiske otrok in mladostnikov. Kdor pozna njegova dela in mišljenje, ve, da si lahko obeta pronicljivo in s svojskim humorjem začinjeno razpravo, kjer ni prostora za pokroviteljstvo ali sprenevedanje.

Jull odpira drugačno perspektivo, kot smo je vajeni

Jesper Juul je praktik z bogatimi terapevtskimi izkušnjami v kulturno raznolikih delih Evrope, ki staršem ne ponuja »višje resnice« v obliki zbirke pravil, navodil ali »metode«, temveč jih spodbuja k razvoju in krepitvi notranjega »starševskega kompasa«, etičnega jedra, ki temelji na osebnih vrednotah starša, predvsem pa iskrenosti, odgovornosti, enakovrednosti ter spoštovanju integritete in dostojanstva sebe, otrok in vseh drugih.

Večina tega, kar po izročilu razumemo pod pojmom »vzgoja«, je površno in naravnost škodljivo

Ne le da je nezdravo za otroke, tudi odrasle zavira in jim preprečuje rast in razvoj. Poleg tega uničujoče vpliva na kakovost razmerja med otroki in starši. S tem, ko načelo ohranjamo, namesto da bi ga postavili pod vprašaj, ustvarjamo začaran krog, ki se vpleta tudi v naše razumevanje izobraževanja, rehabilitacije in družbenih ukrepov, kakršni zadevajo otroke in družine.«

Vse več družin tiranizirajo otroci

»Ponekod si prizadevajo za bolj obzirno in demokratično obliko vzgoje. Zadnjih deset, petnajst let na žalost videvamo, kako vse več družin tiranizirajo otroci, ki so po vsem videzu do kraja sebični in asocialni. To se rado zgodi, kadar starši nočejo nastopati avtoritarno, obenem pa v pogajanja z otrokom ne znajo vdahniti osebne avtoritete in občutka za meje. In potem se pogosto zgodi, da taki starši otrokom nazadnje »strežejo«. Zato dobijo otroci preveč tega kar hočejo in premalo tistega kar potrebujejo. Poleg tega se v primerih, ko so starši otroku samo še »na uslugo«, zgodi, da oboji postanejo osamljeni.«