Tašča ali taščica?

Ko se mlada človeka, ki vsak zase prihajata iz svojega družinskega sistema, odločita za večje življenjske korake, skupno življenje, selitev, ustvarjanje družine, to pomeni prestrukturiranje vseh odnosov in s tem tudi nove preizkušnje. Starša odraslih otrok naenkrat ostaneta sama z zavedanjem, da so ti odšli, od njiju pa je odvisno, ali bosta to lahko sprejela ali ne. A če se osredotočimo le na odnos med materjo in sinom – mati mora sprejeti dejstvo, da sin pripada drugi ženski, s katero oblikuje novo življenje, družino ... A če je imel ta sin v materinem življenju 'nezdravo' vlogo, to pomeni, da je bila mati nanj prekomerno navezana ali je bil celo njen čustveni partner, potem se bo z njegovim odhodom zelo težko (ali pa sploh ne) sprijaznila. Takšna tašča bo snaho vedno dojemala kot vsiljivko, ki ji je 'odvzela' sina, razdrla družino in ukradla edino, kar ji je še kaj pomenilo. Z lahkoto lahko rečemo, da so odnosi med taščami in snahami najbolj v nebo vpijoči primeri nerazrešenih, nezdravih in nerazčiščenih odnosov med materjo in sinom. 

V tem primeru se mama in sin nikoli zares nista uspela pogovoriti, postaviti mej, razrešiti njunega odnosa; nova ženska v družini pa je kot nalašč za to, da vsi ti doslej 'nevidni' konflikti izbruhnejo na dan. V tem primeru je seveda treba poudariti, da snaha nikakor ni kriva za nastalo situacijo, je pa v njunem odnosu neke vrste izgovor za napetosti in konflikte. S taščine perspektive se je tako veliko lažje sprijazniti in sprejeti sinov odhod od doma, če ima za to razlog – snaho. Nanjo se tako lahko jezi, jo zaničuje, omalovažuje njene sposobnosti ... ali pa mlademu paru celo nagaja. Prekomerno se vtika v njuno življenje, nenapovedano prihaja na obisk, sina ščuva proti snahi, uživa v subtilnem poniževanju ali celo besednih spopadih, zbuja krivdo, išče pozornost z izmišljevanjem bolezni ... Načinov, s katerimi pokaže svojo bolečino, ki se skriva pod jezo in nemogočim vedenjem, je veliko.

Sploh obstaja rešitev?

V takšnih primerih je potrebna jasno postavljena razmejitev med sinom in materjo. To pomeni, da se sin ne odziva na njene manipulacije in iskanje pozornosti, da ne hodi več redno domov in, seveda, da svoji materi tudi odkrito pove, kaj od nje pričakuje in česa si zares ne želi. Svojo ženo mora zaščititi pred svojo materjo, kar pomeni, da se ne postavlja na stran mame, pač pa vedno stoji za svojo ženo oz. družino, ki jo je ustvaril. V nekaterih primerih se kljub pogovorom tašča nikakor ne more sprijazniti z nastalo situacijo, zato mlademu paru nagaja na številne, včasih zelo neprijetne načine – v takšnih primerih jima ne preostane drugega kot prekinitev stika.

Odrasla ženska (tašča) bi morala svojim otrokom na poti v odraslost privoščiti srečo in podporo, ko jo ti potrebujejo. Če pa je polna zamer, nepredelane jeze, žalosti, občutkov zavrženosti, skratka čustvenih stisk, bo zelo verjetno vse to projicirala na snaho, ki ji bo predstavljala odličen strelovod za njene težave. Zato se snaha nikoli ne sme počutiti krivo za nastalo situacijo, sploh če se trudi za dobrobit medsebojnih odnosov. A včasih pač ne gre, naj se še tako trudi. V teh primerih pa mora nastopiti njen mož in razrešiti konflikte, postaviti meje in ozavestiti njun odnos.

Vir: The mother in law, Sally Hapworth