Kako si vsak od vaju predstavlja družinsko življenje?

Otrok spremeni način življenja, ki sta ga do zdaj imela partnerja. Začenja se družinsko življenje. In prva ovira, ob katero lahko partnerja trčita, je prav drugačna predstava, kakšno naj bi to bilo, razlaga Tamara Kancilija Kosmač, psihologinja. "Gre predvsem za pričakovanja o svoji in partnerjevi vlogi v okviru družine. Ta pričakovanja oziroma predstave se izoblikujejo v našem otroštvu. Izhajajo torej iz naše primarne družine."

Kaj pa če se s tem, kako so se vedli naši starši, morda ne strinjamo? "V tem primeru bomo seveda ravnali drugače kot so naši starši. In ravno tako bomo od partnerja pričakovali, da bo ravnal drugače, kot so naši starši."

Kakšne so naše predstave, je dobro razčistiti, še preden pride otrok

Največja težava je pogosto, da izvemo, kakšne predstave ima naš partner o družinskem življenju, ko se to že odvija. Ko se odločimo za otroka, mislimo, da je dovolj to, da imamo dober partnerski odnos. A rojstvo otroka je nova okoliščina. In med nosečnostjo je dobro, da se partnerja pogovorita in poskušata uskladiti svoja pričakovanja in predstave.

Preberite si še, kaj je ključen del srečnega partnerskega odnosa.

Kako bosta vzgajala?

"Ena od tem, ki jo je vsekakor treba odpreti, je vzgoja. In tu bomo seveda spet svoje starše posnemali, si jih vzeli za vzor. Ali pa bomo želeli ravnati drugače. Pravzaprav to pomeni, da – če so bili naši starši denimo zelo strogi, lahko enako ravnamo sami. Ali pa – nasprotno – prevzamemo bolj permisivni stil vzgoje. Smo do otroka morda celo preveč popustljivi." Psihologinja svetuje, da se partnerja pogovorita, kakšen je bil vzgojni stil njunih staršev. Ter se nato uskladita, kako si želita vzgajati sama.

Kaj pa vajin odnos?

Sploh prvi meseci z otrokom so lahko tako naporni, da si partnerja nikoli ne vzameta časa le zase. Seveda je v takih okoliščinah tudi nesmiselno pričakovati, da bi si partnerja lahko vzela kaj prida časa le zase. "Ampak ni pomembno le, da si nekaj časa zase pa le vzameta, temveč tudi, kako nato ta čas preživita. Dovolj bo že skupno kosilo, ob katerem naj si partnerja vzameta čas za pogovor o kakšnih prijetnih temah." Tudi takšna razvedritev pride prav. Seveda pa je dobro, da se znata poleg tega odkrito pogovarjati tudi o svojih dvomih in skrbeh. A ni treba, da se o tem pogovarjata ves čas.

Sledi tema, ki jo odpre premalo partnerjev, ki pričakujejo otroka

Še ena tema je, ki bi jo morali odpreti, še preden pride otrok na svet. "Treba se je pogovoriti o delitvi dela in družinskem proračunu," poudarja psihologinja. "V preteklosti je bila delitev dela dokaj enostavna. Moški je skrbel za družinski prihodek, ženska je opravljala hišna dela in skrbela za otroke. Danes ti vlogi nista več tako jasno razmejeni. S prihodom novega člana se pojavijo še nova hišna opravila in novi izdatki. Pričakovali bi, da bosta partnerja vsak po svojih močeh tu sodelovala. Vendar se danes prav na tem področju pogosto pojavijo težave." Pomembno je, da se partnerja o tem odkrito pogovorita.

Preberite si še, kako se soočiti z željo po otroku, če nosečnosti kar ni in ni.

Ko težavo predstavljajo stari starši

Partnerja morata na novo definirati tudi odnos s svojo primarno družino. "Velikokrat je namreč tudi ta lahko vzrok sporov med partnerjema. Tako kot sama prevzemata novo vlogo, jo namreč tudi njuni starši. Prevzemajo vlogo starega starša. A pogosto kar nadaljujejo svojo prejšnjo vlogo – z vlogo starša. S tem pa svojim otrokom ne dovoljujejo, da bi sami v miru prevzeli to vlogo."

Če smo pripravljeni na spremembe, bodo manj stresne

Rojstvo otroka bo partnerstvo vsekakor spremenilo, zaključuje Tamara Kancilija Kosmač. "A od kakovosti odnosa, ki ga imamo, je odvisno, ali bodo te spremembe pozitivne ali negativne. Če bosta partnerja na te spremembe pripravljena, znala pa se bosta tudi odkrito pogovarjati, bodo vsekakor manj stresne. In takšna partnerja se bosta tudi s težavami spoprijemala lažje." Pomembno je, da partnerja sodelujeta in da skupaj poskušata najti rešitve za vse težave, ki se pojavijo.