To kažejo rezultati raziskave, ki jih je ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja ter strokovnem srečanju z naslovom "Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo" predstavil Inštitut za varovanje zdravja (IVZ).

Prošnja za pomoč, zdravljenje in podporo je znak moči in ne šibkosti, materam sporoča Zalka Drglin z IVZ. "Mlade matere potrebujejo različne stvari, od objema, poljuba najbližjega, do tega, da jim nekdo pazi otroka in tudi da lahko rečejo: ne zmorem več, potrebujem zdravljenje, zdravila in svetovanje," je na novinarski konferenci poudarila Drglinova, sicer avtorica priročnika Zima v srcu, v katerem se posveča duševnim stiskam v nosečnosti in času zgodnjega materinstva.

Najpomembnejši svojci

Če ženska potrebuje zdravljenje in podporo, "naj si vzame, kar potrebuje," pravi in hkrati materam svetuje, naj dobro poskrbijo zase.

Pri preprečevanju poporodne otožnosti in depresije imajo po besedah Drglinove največjo vlogo svojci, in sicer kakovostno partnersko razmerje, objem, podpora in razdelitev nalog. Zatem je na vrsti tudi drugačna podpora širše skupnosti, zdravniki in drugi strokovnjaki. Po njenih ocenah je pogosto prvi korak k boljšemu počutju matere že to, da lahko pove, kaj jo teži in obremenjuje.

Mit o idealni materi

Raziskave in analiza skrbi o stiskah mater oz. porodnic so v Sloveniji po mnenju Drglinove potrebne, a ne le na področju medicine, temveč z mobilizacijo različnih strokovnjakov. Številke, ki jih predstavlja IVZ, so odraz analiz v drugih državah, a strokovnjaki sklepajo, da slovenske ženske niso zelo drugačne od ostalih, v drugih kulturnih okoljih.

Dobro bi bilo govoriti o tem, kaj danes družba pričakuje od staršev. "Še vedno se materinstvo idealizira. Ženske tako ponotranjijo mnogo kulturnih zahtev, mit o idealni materi pa še vedno odzvanja v naših glavah," je poudarila Drglinova. Po drugi strani pa je treba razmišljati o tem, kako ženskam, ki so res v stiski, pomagati. V tej smeri so po njenem smiselne raziskave.

Odkrivanje in zdravljenje

Psihiatrinja Marjeta Blinc Pesek je pojasnila, da strokovnjaki obporodnih in poporodnih stisk marsikdaj še vedno ne prepoznajo, kljub temu da so precej pogoste. Poudarila je, da je s pravočasno diagnostiko in zdravljenjem mogoče bistveno zmanjšati trpljenje mladih mater in negativne ali tragične posledice za vso družino.

Zdravljenje matere je odvisno od vrste simptomov in resnosti težave, pravi psihiatrinja. Čustvena stiska, ki traja nekaj dni, je po njenih besedah običajna in ne pomeni psihiatrične motnje; če stiska traja dlje kot dva tedna, pa priporoča obisk strokovnjaka. V tem primeru je potreben pogovor z materjo in ustrezno zdravilo, najbolje v kombinaciji s psihoterapijo.

Vloga babic

Pomembno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi duševnih stisk v nosečnosti, med porodom in po njem pa bi po ocenah Ane Polone Mivšek z Zdravstvene fakultete v Ljubljani morale imeti babice. Pomoč babic je učinkovita le, če je zagotovljen neprekinjen odnos med njo in materjo, tako v času nosečnosti, po njej in med porodom, še dodaja.

Mivškova pravi, da so babice že dale pobudo, da bi prevzele takšno skrb, potrebna pa je tudi iniciativa potencialnih uporabnic in raziskave v tej smeri. Tudi odziv stroke na pobudo je po njenih besedah dober.

Raziskave

Glede na raziskave, da poporodna otožnost prizadane okoli 80 odstotkov porodnic, v Sloveniji to pomeni več kot 17.000 žensk letno. Poporodno psihozo, ki je najbolj dramatična duševna motnja porodnice, pa letno izkusi od 21 do 43 slovenskih porodnic, je pojasnila Sonja Tomšič z IVZ.

V knjigi Zima v srcu so po besedah avtorice Drglinove med drugim zbrani tudi konkretni podatki in informacije strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem duševnega zdravja in materinstva.