Ko je Barbara spoznala svojega sedanjega moža Smittyja Harrisa, je imela sama že enega sina, on pa tri. Kasneje sta se jima rodila še dva sinova in zavedla sta se, da bosta hčer dobila le, če kakšno posvojita. Njuna prva posvojenka je bila Destiny, takrat stara osem mesecev, in povedali so jima, da je imela ob rojstvu v krvi kokain, PCP in heroin, saj je njena mama odvisnica. Do takrat nista niti pomislila, da se zasvojenost z mame lahko prenese na dojenčka …

Ni bila zadnja

Barbara je bila razočarana nad sistemom, ki odvisnicam dovoli rojevati zasvojene dojenčke, ki nato končajo v rejniškem sistemu. Odločena je bila, da pomaga tudi drugim otrokom, ki jih je rodila Destinyjina mama, tako je kasneje posvojila še dva dečka in eno deklico. Destiny je bila peta od otrok, ki jih je na svet spravila njena zasvojena mama, in Barbari je bilo najtežje ob misli, da odvisnice celo nosečnost plod “namakajo“ v mamilih.

Štiri mesece za tem, ko sta dobila Destiny, so ju poklicali, da je njena mama spet rodila, in vprašali, ali želita vzeti k sebi tudi tega dojenčka. Brez razmisleka sta tudi njemu dala topel dom, nato leto kasneje še njunemu bratcu in na koncu še njihovi sestrici. “Tako imava sedaj štiri otroke iste mame, vse sva posvojila, sledijo pa si leto narazen.“ Kasneje mama ni imela več otrok, za kar ji je Smitty zelo hvaležen, saj se je bal, da bo moral kupiti šolski avtobus.

Odvajanje

Barbara pravi, da je bilo najtežje gledati, kako se je eden od otrok že kot dojenček odvajal od mamil. “Ko sem domov prinesla Isaiaha, sem videla, kako zelo je trpel zaradi odtegnitvenih simptomov. Oči so mu skoraj ušle iz jamic, nič, kar je pojedel, ni ostalo v njegovem želodčku, veliko je jokal, ni spal in vsem nam je bilo težko.“

Sprva je bila Barbara jezna na mamo, nato je jezo usmerila na sistem in poskušala doseči, da bi v Kaliforniji sprejeli zakon, po katerem bi morale ženske, ki rodijo otroka z alkoholom ali mamili v krvi, obvezno poskrbeti za dolgotrajno zaščito pred nosečnostjo. Zakon bi skoraj sprejeli, nato pa so ga zavrnili, zato je Barbara začela iskati drugačno rešitev. Profesorja prava je vprašala, ali bi ženskam lahko plačevala za jemanje kontracepcije, na kar je dobila pritrdilen odgovor.

Preprečevanje

Ustanovila je Projekt preprečevanje (Project Prevention), organizacijo, ki plačuje odvisnicam, da jemljejo kontracepcijska sredstva. Sedaj ženskam plačajo, da se odločijo za kontraceptivni vsadek ali maternični vložek. Nekatere se odločijo tudi za sterilizacijo, vendar je med takimi največ odvisnic, ki so prej rodile že več kot dva otroka. Ženskam plačujejo 300 dolarjev na leto, dokler zaščito redno uporabljajo, napotijo pa jih tudi v programe za zdravljenje odvisnosti.

“Veliko žensk, ki pridejo k nam, se od mamil odvaja, dosti pa jih tudi skrene na stara pota in se začnejo ponovno drogirati, še preden jim plačamo. Tolaži nas misel, da so vsaj zaščitene in lahko vemo, da ne bodo ponovno zanosile.“